Saša Arsenovič in Robert Golob bi se morala srečati že pred tednom dni, ko je premier v Mariboru obiskal univerzitetni klinični center in se udeležil javne tribune na temo zdravstva, a je bilo takrat srečanje prestavljeno. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Saša Arsenovič in Robert Golob bi se morala srečati že pred tednom dni, ko je premier v Mariboru obiskal univerzitetni klinični center in se udeležil javne tribune na temo zdravstva, a je bilo takrat srečanje prestavljeno. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

Predsednik vlade Robert Golob in mariborski župan Saša Arsenovič sta se po več prestavitvah sestanka srečala v ponedeljek v Ljubljani. Po županovih besedah sta ugotovila, da razvojnega zaostanka Podravja in drugih regij ni mogoče rešiti le z ustreznejšim financiranjem lokalnih skupnosti, "ampak da bo treba narediti dosti večje in širše premike".

Kot so po srečanju sporočili iz kabineta predsednika vlade, sta sogovornika namenila največ pozornosti "možnostim skupnega delovanja in sodelovanja lokalnih skupnosti ter države za zmanjševanje razvojnih razlik podravske regije".

Arsenovič je na novinarski konferenci pred četrtkovo sejo mestnega sveta povedal, da bodo v nadaljevanju pripravili akcijski načrt, kako lahko država učinkovito pomaga pri zmanjšanju razvojnega zaostanka Podravja. Med drugim je naštel naložbe v cestno infrastrukturo, zdravstvo in visoko šolstvo. "Ne bi pa želel, da to postane tema katere koli stranke ali manjšine, saj je tema razvoja mesta stvar vseh nas, je nadstrankarska zadeva," je dejal. "Verjamem, da bomo skupaj z državo znali najti pot, da se bodo kazalniki, ki so vedno slabši, začeli obračati. Mi se sicer razvijamo, a počasneje," je dodal.

Župan verjame, da bodo z državo med drugim našli rešitev tudi za financiranje Centra Rotovž in gradnjo Zdravstvene postaje Tezno, za katero so sicer pridobili gradbeno dovoljenje, a se je povišala ocenjena vrednost naložbe. Naslednje srečanje s premierjem pričakuje v prvem tednu aprila.

Na podfinanciranje opozorili tudi na srečanju s predstavniki MJU-ja

V ponedeljek so predstavniki občine na sestanku s predstavniki ministrstva za javno upravo razpravljali o podfinanciranosti občine, na katero Arsenovič opozarja že dlje časa in naj bi znašala že skoraj 30 milijonov evrov. "Pri tem smo ugotovili, da je nekaj prostora tudi na določenih stvareh, kjer mestna občina zagotavlja nadstandard. Gre za dodatna sredstva za vrtce, obiske centra za pomoč na domu, javni potniški promet, nepotreben izvzem gondole iz gospodarske javne službe. To so vse stvari, ki jih potem moramo financirati iz proračuna in indirektno zaradi tega najemati posojila. Tu gre za politično odločitev, in upam, da bomo znali stopiti na pot razvoja in plačevati samo tisto, kar lahko in moramo," je sporočil mestnim svetnikom.

Dolg Maribora konec leta narasel na 117 milijonov

Skupni dolg Maribora je po poročanju časopisa Večer konec lanskega leta narasel na 117,5 milijona evrov, od tega je dolg občine 95,1 milijona evrov, preostalo pa pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine. Do prvega večjega porasta zadolževanja občine je prišlo leta 2010 v zadnjem letu prvega mandata župana Franca Kanglerja, obsežno najemanje posojil pa je najbolj izrazito v zadnjih letih, ko občino vodi Arsenovič. Občina se je samo v zadnjem letu zadolžila za 24 milijonov evrov, kar pomeni, da bo za odplačilo glavnic in obresti od posojil letos namenila iz javne blagajne okoli 10 milijonov evrov. Dolg 1143 evrov na prebivalca je prvič v zgodovini mesta presegel tisoč evrov, še piše časopis.

Na občini v odzivu ponavljajo, da je zadolževanje nujno za izvajanje naložb in naložbeno vzdrževanje. "Glede na podfinanciranost Mestne občine Maribor in ob dejstvu, da se večina lastnih virov porabi za tekoče odhodke in transferje ter redna vzdrževanja, je zadolževanje edini vir za zagotavljanje lastnega deleža pri projektih, ki so financirani z evropskimi ali državnimi sredstvi," pojasnjujejo.

Župan še vedno meni, da bi država morala spremeniti način financiranja občin. "Moram pa pohvaliti, da je ta vlada uvidela, da večje občine opravljajo naloge tudi za manjše občine. Upam, da bo potrjen zakon o financiranju občin s spremembo, ki bo zagotovila dodaten denar za te naloge," je danes povedal.

Upravna enota Maribor se bo do konca leta preselila

Ob tem je omenil, da se bo mariborska upravna enota konec letošnjega leta preselila iz stavbe občine v prostore na Trgu Leona Štuklja, kjer naj bi nastalo novo upravno središče v Mariboru.
Na četrtkovi seji bodo mestni svetniki med drugim obravnavali predlog za vzpostavitev dveh novih javnih parkirišč v mestu – pri Koroškem mostu in ulici nad Lentom – ter otroških igral na štirih novih lokacijah, med drugim v Zrkovcih.

Občina bo letos nadaljevala elektrifikacijo mestnega potniškega prometa. V okviru prejšnjega razpisa Eko sklada bodo letos dobavili še dva nova avtobusa, na podlagi novega razpisa pa bodo naročili še devet avtobusov in vlakec z dvema vagonoma, je danes povedal Aleš Klinc iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor.

Mestnemu svetu bodo tudi predstavili dokumentacijo za postavitev sončnih elektrarn na javnih objektih, župan pa je omenil še skorajšnjo prestavitev potopnih smeti pri Umetnostni galeriji Maribor, katerih postavitev je vznejevoljila javnost, na tri parkirišča na Koroški cesti ter mogočo spremembo prometnega režima na Starem mostu. "Zelo blizu smo temu, da bi pilotno že pred Festivalom Lent uvedli deljen prostor za javni potniški promet in kolesarje na vozišču, pešci pa bi dobili več prostora na pločniku," je dejal.