Dimnikarji naj bi konec leta izgubili podeljene koncesije in naj bi delali na prostem trgu. Foto: Goran Rovan
Dimnikarji naj bi konec leta izgubili podeljene koncesije in naj bi delali na prostem trgu. Foto: Goran Rovan
Dimnikarji pravijo, da zgolj opravljajo naloge, ki jim jih je naložila država, ob tem pa skrbijo za požarno varnost. Foto: Goran Rovan
Za zdaj je še nejasno, kako bo potekala dimnikarska dejavnost v prihodnje. Dimnikarji se bojijo, da bo tudi tu sledil razpad. Foto: Goran Rovan

Že v letu 2013 so na okoljskem ministrstvu pripravili novelo zakona o varstvu okolja, s katero želijo dimnikarstvo vključiti v sistem prostega trga in odpraviti koncesije. Tako dimnikarji po novi ureditvi naj ne bi več imeli svojih rajonov, ampak bi si lahko po 31. decembru 2015 vsakdo prosto izbiral dimnikarja. Zato je med dimnikarji precej negotovosti, saj ne vedo, ali bodo delali po licencah ali s koncesijami in kako bodo od zdaj sploh opravljali svojo dejavnost.

Nad obstoječim sistemom dimnikarstva pri nas se je že vrsto let pritoževalo mnogo združenj in interesnih skupin. Tako so letos v državni zbor poslali pobudo za odpravo neustavnosti in nezakonitosti na področju dimnikarske zakonodaje, v kateri so med drugim zapisali, da želijo, da se v Sloveniji odpravijo nezakonitosti in neustavnosti na področju dimnikarske zakonodaje in sprejme nova zakonodaja, ki bo spoštovala pravice lastnikov kurilnih in dimovodnih naprav in ne bo povzročala množičnih kršitev človekovih pravic.

Predstavniki teh civilnih iniciativ že vrsto let opozarjajo, da trenutna zakonodaja koristi zgolj dimnikarskemu lobiju, mu omogoča monopol in zagotavlja visoke cene. Ob tem zatrjujejo, da večina dimnikarskih storitev sploh ni potrebna. O tem je prepričan tudi Ivan Tomše iz Vsesplošne civilne pobude Dimnik, enota Posavje, ki pravi: "Vrsta dimnikarskih storitev je po mojem mnenju nepotrebnih, tako sta nepotrebna meritev na malih kurilnih napravah, pregledovanje plinskih naprav in tako naprej. Vse to pregledovanje je malha na mlin dimnikarjem, ki dobro služijo na račun države in tudi na naš račun."

Da bo treba dimnikarsko službo drugače urediti, sta opozarjala tudi Komisija za preprečevanje korupcije in Računsko sodišče, ki je ugotovilo, da pristojno ministrstvo še vedno ni ustrezno opredelilo vsebine del in pravil dimnikarske službe, z vsakoletnim spreminjanjem tarifnega sistema pa je povzročalo zmedo, saj ni preverjalo ustreznosti kalkulativnih elementov cene. Prav tako pa še nista vzpostavili in vodili evidenca kurilnih naprav in evidenca storitev dimnikarske službe, čeprav bi moralo to storiti že leta 2007.

Predstavniki slovenske dimnikarske sekcije so spremembe v zakonu o varstvu okolja označili za pomanjkljivo pripravljene in nejasne. Tako še danes niso znani natančni pogoji za premestitev dimnikarske dejavnosti na prosti trg. Dimnikarji so seveda nasprotnega mnenja kot tisti, ki v njih vidijo zgolj nepotrebno službo, in pravijo, da zgolj opravljajo z zakonom določene naloge, med katerimi pregledi kurilnih naprav predstavljajo zgolj petino njihovega opravljenega dela, morajo pa dežurati vse dni v letu in delati ob koncih tedna in popoldnevih, ko so ljudje pač doma in jih lahko sprejmejo. Ana Jelančič, direktorica dimnikarskega podjetja Snedim iz Sevnice, ki zaposluje 30 ljudi, je seveda zaskrbljena, ker ne ve, kaj se pripravlja. Hkrati pa upa, da bodo nekatere zadeve le razrešene in da bodo od zdaj lažje delali, saj je njihova osnovna dejavnost čiščenje dimnikov in kurilnih naprav. Ob tem dodaja: "Če koncesij ne bo več, bomo pač hodili tja, kjer bomo povabljeni in zaželeni, saj naši dimnikarji to težko službo z veseljem opravljajo. V tem primeru se bomo rešili tistih, ki nas dejansko psihično maltretirajo in nam ustvarjajo nepotrebne stroške. Številni ljudje se namreč ne zavedajo pomena požarne varnosti in varnosti ljudi, samih zastrupitev in žal ne dovoljujejo čiščenja. Seveda pa so neočiščeni dimniki velika nevarnost, da pride najprej do dimniškega požara, ta pa lahko povzroči požar z veliko hujšimi posledicami."

Goran Rovan, TV Slovenija