Ljuba Prenner se je že kot študentka začela striči in delno oblačiti po moško, po koncu 2. svetovne vojne pa se je oblačila samo še v moške obleke. Foto: Koroški pokrajinski muzej
Ljuba Prenner se je že kot študentka začela striči in delno oblačiti po moško, po koncu 2. svetovne vojne pa se je oblačila samo še v moške obleke. Foto: Koroški pokrajinski muzej
Dr. Ljubo Prenner za častno občanko!
Ana Čigon je avtorica performansa Dr. Ljubo Prenner za častno občanko!, na katerega je zaželen vstop v slogu te na Prevaljah rojene odvetnice in pisateljice, se pravi s kravato in klobukom. Foto: Živela umetnost!

Na Prevaljah rojeni Ljubi Prenner se bo drevi poklonila umetnica Ana Čigon s performansom, naslovljenim Dr. Ljubo Prenner za častno občanko! Na septembrski zaključni prireditvi projekta Živela umetnost! bo na ogled video o Prennerjevi, v katerega bo umetnica vključila tudi posnetek performansa.

Ljuba Prenner se je rodila 19. junija 1906 na Fari pri Prevaljah, od leta 1914 pa je z družino živela v Slovenjem Gradcu. V Ljubljani je končala študij prava in v jeseni 1941 postala doktor prava. Delovala je kot pisateljica in odvetnica. Pisala je drame, povesti, črtice in romane o življenju kmečkih ljudi, malomeščanov in študentov.

Izključitev iz pisateljskega društva in odvzeta pravica do opravljanja odvetniškega poklica
Med drugim podpisuje kriminalni roman Neznani storilec (1939) in dramsko delo Veliki mož, ki so ga leta 1943 uprizorili v Narodnem gledališču v Ljubljani. Zaradi nespoštovanja kulturnega molka so jo takrat izključili iz Društva slovenskih pisateljev, ponovno je bila vanj sprejeta leta 1976. Napisala je tudi libreto za opero Danila Švare Slovo od mladosti (1954).

Bila je aktivna pripadnica OF-a in je po kapitulaciji Italije leta 1943 reševala Slovence, zaprte v italijanskih zaporih in taboriščih. Sama je bila trikrat zaprta. Leta 1947 so ji zaradi nepokorščine na sodišču odvzeli pravico do opravljanja odvetniškega poklica. Vnovič je bila v Odvetniško zbornico sprejeta leta 1954, umrla je leta 1977.

Pereče teme, obdelane s humorjem in ironijo
Umetnica Ana Čigon (1982) je dejavna na področju videa, filma, performansa in novih medijev. V svojih projektih se ukvarja z družbenimi in feminističnimi temami, v dela pogosto vpleta elemente humorja in ironije, v produkcijskem procesu pa se ne omejuje na en sam medij. Občasno producira videe za gledališče in sodeluje v kolektivnih projektih, v zadnjih letih se posveča dokumentarnemu filmu.

Pod okriljem društva Umetnost za vse! to poletje v Slovenj Gradcu poteka več umetniških rezidenc, ki so del projekta Živela umetnost! Ob zaključku bodo 8. septembra pripravili dogodek z razstavo v slovenjegraški Čajnici Peč. V čajnici bo drevi ob 20. uri Ana Čigon tudi izvedla svoj performans, na katerega je zaželen vstop v slogu Ljube Prenner, se pravi s kravato in klobukom.