Železniki, ki jih je septembra 2007 razdejal vodni val, v tokratnih poplavah, ki so po Sloveniji pustošile v začetku avgusta, niso bili posebej prizadeti. "Imeli smo srečo, količina padavin je bila namreč malo manjša kot leta 2007, poleg tega se izvajajo ukrepi protipoplavne zaščite porečja Selške Sore," je dejal župan občine Železniki Marko Gasser.

Nekateri nujni ukrepi na strugi Selške Sore so bili izvedeni kmalu po takratni vodni ujmi. Glavnina protipoplavnih ukrepov, ki so jih začrtali v državnem prostorskem načrtu, pa se je začela uresničevati šele lani in še ni končana.

Župan je kot ključne ukrepe omenil odstranitev Dermotovega jezu s poglobitvijo struge. Prav tako je svojo vlogo odigral zgornji jez, kjer se je odložila velika količina naplavin, še večja pa na samem zadrževalniku pod Sušo. "Brez tega bi vse to prišlo v Železnike, naplavine bi se odložile na območju Dermotovega jezu in Sora bi se dvignila ter poplavila," je orisal župan.

Samoiniciativno s stroji sproti odstranjevali vejevje

Hkrati je opozoril, da sta poleg ureditve strug, zaplavnih pregrad in zadrževalnikov ključni tudi njihovo čiščenje in vzdrževanje, kar je sicer v pristojnosti Direkcije RS za vode oziroma koncesionarja. Vendar so v občini zaradi hudega deževja v noči na 4. avgust samoiniciativno s stroji sproti odstranjevali veje, drevje in prod iz struge in to počeli še v petek in soboto.

Čistili so v krajih Dolenja vas, Selca, Studeno, Martinj Vrh, Davča in Sorica, torej je vse od izvira Selške Sore navzdol. "Če pride do zajezitve kot leta 2007, potem pride do rušilnega poplavnega vala in nas nobena infrastruktura več ne reši, zato je treba odstranjevati naplavine," je poudaril župan in dodal, da so protipoplavni objekti učinkoviti, vendar le, če se vzdržujejo.

Čigava pristojnost je čiščenje vodotokov?

Tudi na območju Završnice in v Tržiču so lokalne skupnosti same poskrbele za odstranjevanje proda in naplavin iz vodotokov med ujmo. "Da bi odvrnili še večjo nevarnost, smo prve ukrepe izvedli sami, takrat se seveda ne sprašujemo, čigava je pristojnost," je povedal žirovniški župan Leopold Pogačar.

Na območju tržiške občine so gasilci in civilna zaščita s pomočjo zasebnikov z mehanizacijo s hitro intervencijo preprečili nadaljnje razlivanje Mošenika in rešili cesto proti Ljubelju, je naštel tamkajšnji župan Peter Miklič.

Izkazali so se protipoplavni ukrepi, ki so bili po ujmi v Jelendolu leta 2018 izvedeni na Tržiški Bistrici, in tudi pregrade pod Korošico, saj bi sicer lahko grušč in voda uničila celoten Podljubelj. "Vsak protipoplavni ukrep je zlata vreden," je poudaril Miklič in opozoril, da ne smemo več pozabljati nanje, saj se nekdaj stoletne vode zdaj pojavljajo precej pogosteje.

Župani na to problematiko opozarjali že leta

Tudi v Kropi so protipoplavni ukrepi, urejeni po vodni ujmi leta 2007, zdržali. Vendar je tudi tu občina stvari vzela v svoje roke in poskrbela za vzdrževanje. "Vsekakor so se vlaganja v protipoplavno zaščito izkazala za dobro, predvsem pa je pomembno, da se vodotoki redno preventivno čistijo, za kar pri nas po letnem načrtu skrbi Komunala Radovljica," je pojasnil radovljiški župan Ciril Globočnik.

Prepričan je, da bo po sedanji ujmi tudi država njihovemu vzdrževanju namenila več pozornosti. "Vedno mora priti do kakšne katastrofe, da se stvari premaknejo, čeprav smo župani na to problematiko že leta opozarjali," je poudaril.

Država bi skrb za vodotoke lahko prenesla na občine

Kot je poudaril preddvorski župan Rok Roblek, so državi predlagali tudi možne rešitve. Pojasnil je, da morajo brežine vodotokov drugega reda vzdrževati mejaši sami, vendar za to dejansko skrbijo le ob hišah in vrtovih, na območju gozdov pa ne, tako deroča voda s seboj prinese ogromno plavja, ki uničuje infrastrukturo ne glede na občinske meje. Zato se Robleku zdi smiselno, da bi država skrb za te vodotoke prenesla na občine, ki bi za vzdrževanje skrbele koordinirano.

Za vodotoke prvega reda pa se mu zdi prav, da zanje skrbi država, vendar zagotovo v drugačni obliki kot doslej, ko to poteka z regijskimi izpostavami in koncesijami, saj gradbena mehanizacija, kot se je izkazalo tudi zdaj, predstavlja ozko grlo, ki ga je treba upoštevati. "V enem tednu ni mogoče pripraviti vodotokov in jih tudi ne sanirati. Potrebna sta okrepitev ekip in načrtovanje vzdrževanja, da se zagotovi varnost prebivalstva," je poudaril.

Škofjeloški župan Tine Radinja se je v dneh po ujmi že pogovarjal z ministrom za naravne vire in prostor Urošem Brežanom ne le o sanaciji, temveč tudi o vzdrževanju vodotokov. "Mislim, da bi se morali reorganizirati, finančno in kadrovsko okrepiti ter se ravnanja z vodotoki, še zlasti hudourniki, lotiti na povsem drugi ravni," je sklenil.