V Pomurju je letos s pšenico zasejanih okoli 28.000 hektarjev njiv, to je za približno 3500 hektarjev manj kot lani. Foto: Pixabay
V Pomurju je letos s pšenico zasejanih okoli 28.000 hektarjev njiv, to je za približno 3500 hektarjev manj kot lani. Foto: Pixabay

V Pomurju je letos s pšenico zasejanih okoli 28.000 hektarjev njiv, to je za približno 3.500 hektarjev manj kot lani. Pridelki in cene se pri pridelovalcih razlikujejo. Po dogovoru med člani žitne verige bo najnižja cena za krmno pšenico 130, za najboljšo krušno pšenico pa 175 evrov oziroma v povprečju okoli 162 evrov, kar je tudi izračun za stroškovno pokritost Kmetijskega inštituta Slovenije, sicer pa naj bi bil pridelek primerljiv s povprečnimi letinami.

S temi cenami predstavniki kmetov niso zadovoljni. Pogajalec v žitni verigi Franc Küčan opozarja, da so cene na evropskih in svetovnih borzah letos precej visoke, povpraševanje precejšnje, zato bi lahko bila cena zato nekoliko višja. Küčan meni, da v žitni verigi še vedno daleč največ izgubljajo pridelovalci.

V soboškem Mlinopeku pričakujejo odkup med 13.000 in 14.000 tonami pšenice, 10.000 ton so že presegli in po oceni direktorja Karla Pojbiča je pridelek kakovosten. Letos so odkupili tudi več pšenice s podravskega konca.

Več kot 11.000 ton pšenice je že tudi odkupil turniški Agrocorn, kjer predvidevajo odkup okoli 13.000 ton pšenice. Po njihovi oceni kakovost ne odstopa od povprečja prejšnjih let, zaznali pa so več drobnih zrn kot posledico prizadetosti zaradi vročinskih udarov.

Cene Panvite odstopajo od drugih
V Panviti imajo s kmeti sklenjene pogodbe o pridelavi pšenice za blizu 1.000 hektarjev oziroma 6.000 ton. Skupno bodo imeli okoli 15.000 ton krušne pšenice, povprečni pridelek na njihovih 1.500 hektarjih površin pa je med šestimi in sedmimi tonami na hektar, kar je nekaj manj kot lani. Vendar je pridelek kakovostnejši.

Pri cenah Panvita na prvi pogled odstopa od cen omenjenih dveh kupcev, sami pa pravijo, da ponujajo največ. Pri ceni je namreč treba upoštevati ugodnosti, ki jih imajo pogodbeni partnerji, saj jim ob setvi regresirajo polovico semena, ponujajo gnojila in zaščitna sredstva, to pa obračunajo ob nakupu. Poleg tega jim priznajo po tri evre za tono, ki jih kmetje dobijo v obliki bonov za nakup v Panvitinih trgovinah.

Ugodnejša pridelava krmne pšenice
Ljutomerska in gornjeradgonska zadruga sta odkupili okoli 3.200 ton pšenice, na kmetijskem gospodarstvu Lendava pa predvidevajo 7.700 ton lastnega pridelka pšenice s približno 1.000 hektarjev. To bo nekoliko več kot v prejšnjih letih, ugotavljajo pa, da je računica za pridelavo krmne pšenice na koncu boljša, kot če bi pridelovali najboljšo pšenico, ki da je preslabo plačana.