Zborovanje, na katerem je bila prebrana in podpisana deklaracija, je bilo pripravljeno v podporo zaprtim Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tašiću in Franciju Zavrlu. Sodba je bila razveljavljena leta 1995. Foto: BoBo
Zborovanje, na katerem je bila prebrana in podpisana deklaracija, je bilo pripravljeno v podporo zaprtim Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tašiću in Franciju Zavrlu. Sodba je bila razveljavljena leta 1995. Foto: BoBo
Kokakola
Kokakola je ena najbolj prepoznavnih osvežilnih pijač na svetu. Foto: EPA
Paul Gauguin
Leta 1903 je na otoku Fatu Iva umrl eden najbolj znanih slikarjev novejšega časa Paul Gauguin. Foto: Wikipedia
Gilles Villeneuve
Leta 1982 se je na kvalifikacijah za VN Belgije v formuli ena ubil kanadski dirkač Gilles Villeneuve. Foto: Wikipedia
Ailton
Nogometaši Werderja (na fotografiji napadalec Ailton) so si leta 2004 sredi Münchna zagotovili naslov nemškega prvaka. Foto: EPA
Rok Benkovič
Rok Benkovič je leta 2005 v Oberstdorfu na srednji napravi osvojil naslov svetovnega prvaka. Foto: EPA

Leta 1989 so predstavniki slovenskih opozicijskih gibanj na Kongresnem trgu v Ljubljani sprejeli Majniško deklaracijo in z njo zahtevali suvereno državo slovenskega naroda.

Deklaracijo je na množičnem zborovanju v podporo četverici, obsojeni v aferi JBTZ, prebral pokojni Tone Pavček. Omenjeno opozicijo so sestavljali Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščanskosocialno gibanje ter Socialdemokratska zveza Slovenije.

Deklaracija je bila sestavljena iz treh točk: prva je izražala odločenost živeti v suvereni državi slovenskega naroda, druga pa zahtevo, da bi Slovenija kot suverena država lahko samostojno odločala o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. V tretji točki je bilo zapisano, da je glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost slovenska država lahko utemeljena le na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, ter družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije.


Leta 535 je umrl papež Janez II.

Leta 1319 je umrl norveški kralj Haakon V.

Leta 1429 je Jeanne d' Arc (devica Orleanska) kot poveljnica francoske vojske pri Orleansu premagala Angleže. S tem se je v stoletni vojni zgodil preobrat v korist Francozov.

Leta 1541 je Hernando de Soto prišel do reke Misisipi in jo poimenoval Rio de Espiritu Santo - Reka sv. Duha.

Leta 1788 je umrl naravoslovec italijanskega rodu Giovanni Antonio Scopoli. Njegovo najpomembnejše delo je knjiga o rastlinstvu Flora Carniolica, v kateri je navedenih tudi 127 slovenskih imen za rastline.

Leta 1794 so med revolucijo obsodili in usmrtili Antoina Lavoisierja, ki je že pri 25 letih postal član pariške akademije znanosti. Velja za očeta sodobne kemije.

Leta 1828 se je v Ženevi rodil ustanovitelj mednarodne humanitarne organizacije Rdeči križ in Nobelov nagrajenec, Švicar Henry Dunant. Že kot mlad fant je pomagal socialno šibkim. S prijatelji je ustanovil organizacijo "Torkova zveza", ki je pomagala revnim. Sam je veliko časa namenil obiskovanju zapornikov. Leta 1852 je financiral ženevsko izpostavo katoliške mladine YMCA, tri leta pozneje pa je sodeloval pri srečanju v Parizu, ki je bilo posvečeno financiranju mednarodne organizacije.

Leta 1880 je umrl francoski pisatelj Gustave Flaubert. Roman Gospa Bovary, ki mu je prinesel slavo in številna priznanja, je bil ob izidu leta 1857 označen za nemoralnega in ponekod prepovedan. Flaubert je občudovanje svojih kolegov vzbujal predvsem z izjemno izpiljenim slogom, ki mu je posvečal veliko pozornosti in je bil hkrati vir njegovega večnega nezadovoljstva. Čim bolj je namreč želel slediti realističnemu načelu, ki zahteva preprosto, brezosebno in hladno opisovanje stvarnosti. Izdal je še romane Salambo, Vzgoja srca, Skušnjava svetega Antona in zbirko Tri zgodbe, posthumno pa je izšel še satirični roman Bouvard in Pecuchet.

Leta 1884 se je rodil 33. ameriški predsednik Harry Truman. Znana je njegova doktrina, po kateri morajo ZDA pomagati narodom, ki jih ogroža komunizem. Umrl je leta 1972.

Leta 1886 je ameriški lekarnar John Pemberton zvaril rjavo pijačo iz izvlečkov koke, kofeina in sodavice, ki je danes znana kot kokakola.

Leta 1894 je ameriški znanstvenik srbskega rodu Mihajlo Pupin prijavil patent za izdelavo aparatov za telefonske in brzojavne prenose na večje razdalje.

Leta 1899 so v Dublinu odprli gledališče Irish Literary Theatre.

Leta 1902 se je rodil francoski mikrobiolog in Nobelov nagrajenec Andre Michael Lwoff.

Leta 1902 je izbruhnil vulkan Mont Pelee na otoku Martinique in popolnoma uničil mesto Saint Perre ter ubil okoli 40.000 ljudi.

Leta 1903 je na otoku Fatu Iva v južnem Pacifiku umrl eden najbolj znanih slikarjev novejšega časa Paul Gauguin.

Leta 1903 se je rodil francoski komik Ferdinand Joseph Desire Constanstin Fernandel. Proslavil se je v filmih Don Camillo in Zakon je zakon. Umrl je leta 1971.

Leta 1906 se je rodil italijanski režiser Roberto Rossellini.

Leta 1914 so ustanovili Paramount Pictures.

Leta 1916 se je rodil Brazilec Joao Havelange, ki je bil med letoma 1974 in 1998 predsednik Mednarodne nogometne zveze.

Leta 1926 se je rodil angleški televizijski producent in voditelj oddaj sir David Attenborough.

Leta 1930 se je rodila irska sopranistka Heather Harper.

Leta 1936 je umrl znani nemški filozof in zgodovinar Oswald Spengler. Njegovo najbolj znano delo je Propad zahoda.

Leta 1945 je začela veljati brezpogojna kapitulacija nacistične Nemčije v Evropi in končala se je II. svetovna vojna.

Leta 1945 je francoska vojska ubila več tisoč alžirskih civilistov.

Leta 1947 se je rodil ameriški biolog in Nobelov nagrajenec H. Robert Horvitz.

Leta 1951 se je rodil ameriški bobnar, član skupine Talking Heads Chris Frantz.

Leta 1952 je umrl avstrijski filmski producent William Fox.

Leta 1954 se je rodil ameriški igralec David Keith.

Leta 1963 se je rodila slovenska pevka Helena Blagne.

Leta 1964 se je rodil angleški bobnar in član skupine Blur Dave Rowntree.

Leta 1975 se je rodil špansko-ameriški pevec Enrique Iglesias.

Leta 1976 se je v gruzinskem mestu Tbilisi rodil košarkar Vladimer Stepania.

Leta 1982 se je na kvalifikacijah za VN Belgije v formuli ena ubil kanadski dirkač Gilles Villeneuve.

Leta 1984 je Sovjetska zveza bojkotirala poletne olimpijske igre, ker se je zbala za varnost športnikov, ki bi nastopili v Los Angelesu, saj bi se tam znašli v sovražnem in nekomunističnem okolju.

Leta 1994
je v finalu svetovnega hokejskega prvenstva skupine A v Milanu Kanada po kazenskih strelih premagala Finsko s 4:3 in naslov svetovnega prvaka osvojila prvič po 33 letih.

Leta 2004 je na velikem derbiju nemškega nogometnega prvenstva Werder v Münchnu s 3:1 premagal Bayern in dva kroga pred koncem osvojil četrti naslov v zgodovini kluba.

Leta 2005 so košarkarji Maccabija iz Tel Aviva znova postali evropski prvaki. V finalu Evrolige so z 90:78 v Moskvi premagali špansko Tau Ceramico.

Leta 2007 je športno pot končal slovenski smučarski skakalec Rok Benkovič. Njegov trenutek je bil naslov svetovnega prvaka, ki ga je 19. februarja 2005 osvojil na srednji napravi v Oberstdorfu. Dan pozneje je s Primožem Peterko, Juretom Bogatajem in Jernejem Damjanom osvojil bron na ekipni tekmi. V svetovnem pokalu na posamičnih tekmah nikoli ni stopil na oder za zmagovalce. Njegova najboljša uvrstitev je bilo 4. mesto. Z 226 m je bil nekaj časa tudi slovenski rekorder, dokler ga ni za tri metre v Planici leta 2007 preskočil Robert Kranjec.

Leta 2009 je papež Benedikt XVI. prispel v Jordanijo, kjer se je začela njegova turneja po Bližnjem vzhodu.

Leta 2011 je Tina Šutej na študentskem mitingu v ameriškem Fayettevillu postavila slovenski rekord v skoku s palico. Preskočila je 451 centimetrov, za centimeter izboljšala rekord, ki ga je dosegla 18. julija 2010 v Velenju, in zmagala.

Leta 2012 je pri 83 letih umrl ameriški avtor otroških knjig Maurice Sendak, najbolj znan po delu Where the Wild Things Are, po katerem je režiser Spike Jonze leta 2009 posnel film.

Leta 2015 je najboljša slovenska smučarka Tina Maze sporočila, da si bo vzela leto dni premora in se potem odločila, ali bo nadaljevala kariero.