Na današnji dan
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.5 od 41 glasov Ocenite to novico!
Marconi je pri izdelavi svojega radia uporabil patente drugih znanstvenikov. Foto: Wikipedia
Johann Cruyff
Johann Cruyff je bil izjemen igralec, dokazal pa se je tudi na trenerski klopi. Foto: EPA
Leta 1953 je bila na 4. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije ustanovljena Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL). Foto: MMC RTV SLO
Al Pacino
Al Pacino je eno izmed nepozabnih vlog ustvaril v filmu Boter. Foto: EPA
Tony Parker in Tim Duncan
Leta 1976 se je rodil košarkar Tim Duncan. Foto: Reuters
Leta 1990 so ameriški zvezdoslovci z Discoveryjem prenesli Hubblov teleskop v Zemljino orbito. Teleskop so zasnovali v 70. letih prejšnjega stoletja, zgradili pa so ga desetletje kasneje. Najprej so ga morali popraviti, saj so njegove leče odstopile. Leta 1993 so težavo odpravili in teleskop je poslal prve slike vesolja na Zemljo. Foto: EPA
Elvis Bešlagić
Bešlagić je za Slovenijo zadnjič igral na SP-ju leta 2003 na Finskem. Foto: HZS

Dodaj v

25. april: Izumitelj, ki je razvil radijske prenose

Na današnji dan
25. april 2018 ob 00:01
Ljubljana - MMC RTV SLO

Leta 1874 se je v bližini Bologne rodil italijanski inženir in Nobelov nagrajenec Guglielmo Marchese Marconi.

Znan je po razvoju uporabnega brezžičnega telegrafskega sistema, splošno znanega kot radio.

O različnih izvornih radijskih patentih ter o njegovem sodelovanju in rivalstvu z Nikolo Teslo razprave trajajo do danes. Marconi je bil kljub temu razglašen za Nobelovega nagrajenca za fiziko leta 1909 (skupaj s Karlom Ferdinandom Braunom).

Bil je predsednik Italijanske akademije (Accademia d'Italia) in član fašističnega Velikega sveta. Bil je drugi sin italijanskega posestnika Giuseppa Marconija in njegove žene Annie Jameson, ki je bila Irka. Mladi Marconi je študiral v Bologni, Firencah in kasneje še v Livornu. Marconi je pri izdelavi svojega radia uporabil patente drugih znanstvenikov. Sicer je prvi radio izumil Nikola Tesla, a je njegovo delo zgorelo v požaru, ki je zajel njegov laboratorij.

Leta 1896 je Marconi prvič predstavil sprejemanje in oddajanje Morsejeve abecede po radijskem signalu. Sprejemnik in oddajnik sta bila v tem prvem poskusu oddaljena najmanj dva in največ šest kilometrov. Poskus je izvedel v angleškem Salisbury Plainu. 2. julija naslednje leto je prejel angleški patent za radijske zveze. Tega meseca je v Londonu ustanovil družbo Wireless Telegraph Trading Signal Company, ki se je kasneje preimenovala v Marconi Wireless Telegraph Company. Leta 1898 je podjetje zaposlovalo že okoli 50 ljudi.

Leto 1897 je za Marconija pomembno tudi zato, ker je tega leta prvič prenašal radijski signal prek vode, in sicer je bilo to 13. maja 1897. Signal je poslal iz južnovaližanskega kraja Lavernock Point na otok Flat Holm, nato pa še enkrat leta 1898 iz severnoirskega Ballycastla na otok Rathlin. Prvi čezatlantski radijski signal pa je prejel 12. decembra 1901 iz Signal Hilla v Kanadi. Pri sprejemu si je pomagal s 122 metrov visoko anteno. Leta 1903 je Marconi poslal slavno sporočilo ameriškega predsednika, ki je bilo namenjeno angleškemu kralju.

Radijski prenosi so zamrli šele med prvo svetovno vojno, do takrat pa je bilo Marconijevo podjetje izjemno dejavno. 16. marca 1905 se je poročil z Irko Beatrice O'Brien, s katero je imel tri hčerke (ena od njih je živela le nekaj tednov) in sina. Kasneje se je par ločil.

Marconiju je leta 1907 uspela popolnoma zanesljiva komunikacija prek Atlantika. Skupaj s Karlom Ferdinandom Braunom je bil za svoje dosežke nagrajen z Nobelovo nagrado za fiziko. 20. novembra 1919 se je njegovo podjetje Marconi Company of America združilo s korporacijo Radio Corporation of America.

Leta 1923 se je pridružil italijanski fašistični stranki in nato je imel večkrat fašistične govore po radijskih postajah v več državah. 15. junija 1927 se je poročil z Mario Cristino Bezzi-Scali, njegova poročna priča pa je bil Mussolini. V zakonu se je rodila ena hčerka, Maria Elettra Elena Anna Marconi. Umrl je v Rimu 20. julija 1937, v njegov spomin so tedaj vse radijske postaje po svetu utihnile za dve minuti.


Leta 1472 je umrl italijanski umetnik, pesnik in filozof Leon Battista Alberti.

Leta 1595 je umrl veliki italijanski pesnik Torquatto Tasso. Napisal je enega najznamenitejših epov v svetovni književnosti, Osvobojeni Jeruzalem, s katerim je ustvaril pravcato pesniško sintezo svoje dobe.

Leta 1599 se je rodil angleški državnik in vojskovodja Oliver Cromwell. S političnimi in vojaškimi uspehi je postavil temelje za vzpon Velike Britanije v vodilno pomorsko, trgovsko in kolonialno silo. Cromwell je umrl 3. 9. 1658.

Leta 1607 je nizozemska mornarica uničila špansko floto, ki je bila zasidrana v Gibraltarju.

Leta 1694 se je rodil angleški arhitekt Richard Boyle, tretji grof Burlingtonski.

Leta 1719 je Daniel Defoe objavil roman Robinson Crusoe.

Leta 1742 je umrl švedski zvezdoslovec Anders Celsius, ki je zasnoval temperaturno lestvico.

Leta 1792 so Nicolasa J. Pelletierja kot prvega človeka usmrtili z giljotino.

Leta 1859 so pod vodstvom Ferdinanda de Lessepsa začeli kopati Sueški prekop. Odprli so ga deset let pozneje, 16. 11. 1869.

Leta 1869 so Brici v Drnovku pod Biljano sklicali znani Briški tabor ali četrti slovenski tabor, ki je bil pomemben za razvoj narodne zavesti v Brdih. Nekaj let kasneje sta nastali čitalnici v Kojskem in Biljani, po vaseh so nastajala izobraževalna, pevska, bralna društva in godbe na pihala, močni sta bili telovadni društvi Sokol in Orel.

Leta 1880 se je rodil oče modernega baleta Mihail Mihajlovič Fokin.

Leta 1889 je umrl slovenski slikar Janez Šubic.

Leta 1898 so ZDA objavile vojno napoved Španiji.

Leta 1901 je New York postal prva ameriška zvezna država, v kateri so morala imeti vsa vozila tudi registrske tablice.

Leta 1911 je umrl italijanski romanopisec Emilio Salgari.

Leta 1911 se je rodil ameriški morilec Jack Ruby.

Leta 1917 se je rodila ameriška pevka džeza Ella Jane Fitzgerald. Posnela je več kot dvesto albumov, okrog dva tisoč pesmi in prodala več kot 40 milijonov plošč. Prejela je tudi 13 nagrad grammy.

Leta 1926 so Rezo Hana (Khan) okronali za iranskega šaha. Ob kronanju so mu dodelili ime Reza Pahlavi.

Leta 1927 se je rodil francoski risar stripov Albert Uderzo.

Leta 1930 se je rodil ameriški filmski režiser in scenarist Paul Mazursky.

Leta 1940 se je rodil ameriški igralec Al Pacino.

Leta 1945 je v San Franciscu zasedala ustanovna konferenca Organizacije združenih narodov. Uradno ustanovitev te organizacije slavimo 24. oktobra, ko je še istega leta 51 držav podpisalo ustanovno listino te svetovne organizacije.

Leta 1947 se je rodil eden najboljših nogometašev na svetu vseh časov Johann Cruyff.

Leta 1952 se je rodil norveški pianist Ketil Bjornstad.

Leta 1953 je bila na 4. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije ustanovljena Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL).

Leta 1953 sta Francis Crick in James D. Watson objavila delo Molecular structure of nucleic acids: a structure for deoxyribose nucleic acid (Molekulska struktura nukleinskih kislin: struktura za deoksiribonukleoinsko kislino), v katerem sta opisala dvojno vijačnico – strukturo DNK-ja.

Leta 1959 so odprli pomorsko pot svetega Lovrenca, ki je povezala severnoameriška Velika jezera in Atlantik.

Leta 1961 se je rodil smučarski skakalec Miran Tepeš.

Leta 1961 je Robert Noyce dobil patent za integrirano vezje.

Leta 1964 se je rodil angleški pevec, pisec besedil in član skupine Erasure Andy Bell.

Leta 1969 se je rodila ameriška igralka Renée Zellweger.

Leta 1970 se je rodil ameriški igralec Jason Lee.

Leta 1974 so z državnim udarom na Portugalskem znova vzpostavili demokracijo.

Leta 1976 se je rodil košarkar Tim Duncan.

Leta 1981 je bilo več kot sto delavcev v jedrski elektrarni v japonskem mestu Curuga med popravili elektrarne izpostavljeno sevanju.

Leta 1982 je po skoraj 15 let trajajoči izraelski zasedbi Sinajski polotok spet postal egiptovski.

Leta 1989 so iz enega od floridskih zaporov izpustili Jamesa Richardsona. Richardson je bil 21 let zaprt zaradi umora sedmih otrok, zločina, ki ga ni zagrešil.

Leta 1990 so ameriški zvezdoslovci z Discoveryjem prenesli Hubblov teleskop v Zemljino orbito. Teleskop so zasnovali v 70. letih prejšnjega stoletja, zgradili pa so ga desetletje kasneje. Najprej so ga morali popraviti, saj so njegove leče odstopile. Leta 1993 so težavo odpravili in teleskop je poslal prve slike vesolja na Zemljo.

Leta 1993 je v Washingtonu protestiralo več kot 300.000 lezbijk, gejev, transseksualcev in zagovornikov enakosti spola. Zahtevali so, da ne bi bili več diskriminirani.

Leta 1995 je umrla ameriška filmska igralka, plesalka in pevka Virginia Katherine McMath, bolj znana kot Ginger Rogers.

Leta 1998 je moštvo Celja Pivovarne Laško v državnem prvenstvu v rokometu že sedmič zapored osvojilo naslov prvaka.

Leta 1999 je v 85. letu starosti je v rojstnem Dublinu umrl nekdanji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Lord Michael Killanin.

Leta 2002 je umrla ameriška "raperka" Lisa "Left Eye" Lopes.

Leta 2004 je teniška reprezentanca ZDA v Portorožu premagala Slovenijo s 4:1. Edino točko za Slovenke je priigrala Tina Pisnik.

Leta 2005 je v železniški nesreči na Japonskem umrlo 107 ljudi.

Leta 2008 je umrl Humphrey Lyttelton, glasbenik džeza. Rodil se je leta 1921.

Leta 2013 je v 40. letu starosti umrl nekdanji odlični hokejist Elvis Bešlagič.

Leta 2014 je v 84. letu umrl vrhunski atlet Stanko Lorger, prvi slovenski nosilec medalje z evropskega atletskega prvenstva (srebro leta 1958 v Stockholmu) in peti z olimpijskih iger 1956 v teku na 110 m z ovirami. Bil je prvi slovenski atlet, ki se je prebil v svetovni vrh in je bil v letih 1958 in 1959 razglašen za najboljšega športnika Jugoslavije. Šprinter na ovirah se je udeležil treh olimpijskih iger v letih 1952, 1956 in 1960. Na zadnjih v Rimu je dosegel odlično 5. mesto, kar je bila najboljša olimpijska uvrstitev slovenskih atletov vse do OI 1996, ko je Brigita Bukovec osvojila srebro v šprintu na 100 m z ovirami.

C. R.
Prijavi napako
Kazalo