Na današnji dan
Giovanni Antonio Scopoli je leta 1760 izdal knjigo Flora carniolica, prvo znanstveno delo o naravi v Sloveniji, v kateri je opisal okoli 1.100 rastlinskih vrst s severozahodnega dela Slovenije. Foto: BoBo
Ameriška mezosopranistka Denyce Graves kot Carmen.
Francoski skladatelj Georges Bizet je najbolj znan po svoji operi Carmen. Foto: epa
Leta 1925 se je rodil ameriški igralec Tony Curtis. Foto: EPA
Viki Grošelj
Viki Grošelj velja za Slovenca z največ, desetimi, osvojeni osemtisočaki. Foto: RTV SLO
Rafael Nadal
Rafael Nadal je najuspešnejši igralec v zgodovini odprtega prvenstva Francije. Foto: EPA
U2 so leta 1993 postali najbogatejša rockovska skupina vseh časov. Foto: Reuters/EPA
David Carradine in Quentin Tarantino
Carradinu je kariero pomagal oživiti Quentin Tarantino, ko ga je povabil k sodelovanju pri filmih Ubila bom Billa. Foto: EPA
Jack Kevorkian
Kevorkian je do zadnjega zagovarjal svoja dejanja. Foto: EPA
Katastrofa v Lagosu je bila najhujša letalska nesreča leta 2012. Foto: Reuters

Dodaj v

3. junij: Kdo je prvi popisal "kranjske rožice"?

Na današnji dan
3. junij 2018 ob 00:01
Ljubljana - MMC RTV SLO

Na današnji dan leta 1723 se je v Cavaleseju na Južnem Tirolskem rodil italijanski zdravnik in naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli, ki je izdal prvo znanstveno delo o slovenski naravi.

Scopoli je študiral na Dunaju in v Innsbrucku. Državni izpit za samostojno opravljanje zdravniškega poklica je opravil leta 1753 na Dunaju, nato pa je bil poslan v Idrijo, ki tedaj ni imela stalnega zdravnika.

Od leta 1754 do 1769 je delal kot rudniški zdravnik v Idriji, kjer je utemeljil šolanje za pridobitev metalurške in kemijske izobrazbe.

Raziskoval je naravo in še posebej Julijske Alpe. Leta 1760 je izdal knjigo Flora carniolica, prvo znanstveno delo o flori v Sloveniji, v kateri je opisal okoli 1.100 rastlinskih vrst s severozahodnega dela Slovenije.

O tem je Scopoli v pismu 1. septembra 1760 obvestil švedskega botanika in zoologa Carla von Linneja, ki je opravil pionirsko delo pri znanstvenem poimenovanju rastlin z latinskimi imeni.

Scopoli je tudi opisal poklicne bolezni idrijskih rudarjev in takratno zdravljenje. Idrijo je zapustil leta 1769, ko je postal profesor mineralogije in metalurgije na Rudarski akademiji v slovaški Banski Stiavnici (Chemnitz) na tedanjem Ogrskem.

Skupaj je objavil 21 knjig, med drugim je v knjigi Entomologia carniolica prvi sporočil svetu, da se čebelja matica oplodi s troti zunaj panja. Postal je tudi član številnih uglednih znanstvenih ustanov. Umrl je 8. maja 1788 v Pavii, kjer je preživel zadnjih 12 let kot profesor kemije in botanike na univerzi.

Njegov biograf Guglia ga je razglasil za prvega "anacionalnega Evropejca" in za "Linnéja avstrijskega imperija".


Leta 1098 so križarji zavzeli Antiohijo (današnjo Antakyo v Turčiji).

Leta 1539 je Hernando De Soto razglasil Florido za špansko ozemlje.

Leta 1621 je Nizozemska zahodnoindijska družba dobila monopol za trgovanje z Novo Nizozemsko.

Leta 1657 je umrl angleški zdravnik William Harvey, ki je razložil krvožilni sistem in ugotovil, kakšno vlogo ima pri cirkulaciji krvi srce.

Leta 1761 je angleški izumitelj in poročnik v angleški vojski Henry Shrapnel izdelal prvi šrapnel.

Leta 1789 je začel Alex Mackenzie raziskovati reko v Kanadi, ki je ime dobila po njem - reka Mackenzie.

Leta 1800 se je ameriški predsednik John Adams preselil v Washington. Adams je bil prvi predsednik, ki je živel v prestolnici ZDA. Do selitve v Belo hišo novembra istega leta je Adams živel v penzionu.

Leta 1808 se je rodil Jefferson Davis, med letoma 1861 in 1865 predsednik južnih držav Severne Amerike.

Leta 1841 je umrl francoski kuhar in slaščičar Nicolas Appert, ki je razvil proces konserviranja hrane, ko je začepljeno steklenico z juho grel v kropu.

Leta 1855 se je rodil eden najožjih Leninovih sodelavcev, ruski revolucionar Jakov Sverdlov.

Leta 1875 je umrl francoski skladatelj Georges Bizet s polnim imenom Alexandre Cesar Leopold Bizet. Znan je predvsem po operi Carmen, ki je prvotno vsebovala še govorjeni dialog. To delo pa velja za najboljše delo francoskega glasbenega realizma in eno najpogosteje izvajanih del. Poleg Carmen je napisal še opere Lovci biserov, Vesela deklica iz Pertha in Djamileh. Napisal je tudi tri simfonije, dve suiti, med njimi Arležanko, in številne samospeve.

Leta 1878 je umrl slovenski skladatelj in zborovodja slovenske romantike Anton Hajdrih. Med drugim je uglasbil pesmi Cerkvica, Luna sije, Prva ljubezen, Pri oknu sva molče slonela, Jadransko morje in Lahko noč.

Leta 1881 je v nizozemskem živalskem vrtu v 55. letu starosti umrl orjaški japonski salamander. Ta salamander velja hkrati tudi za najdlje živečo dvoživko vseh časov.

Leta 1889 je kanadska družba Canadian Pacific Railway dokončala železniško povezavo med kanadsko vzhodno in zahodno obalo.

Leta 1889 je bil dokončan prvi daljnovod v ZDA med elektrarno Willamette Falls in Portlandom v zvezni državi Oregon.

Leta 1899 je umrl avstrijski skladatelj Johann Strauss mlajši. Po očetovi smrti je prevzel njegov orkester in bil leta 1863 imenovan za cesarsko kraljevega glasbenega direktorja dvornih plesov, kar pomeni, da je vodil vse dvorne plese. Njegova najbolj znana opereta je Netopir. Med njegovimi deli so sicer najbolj znani valčki in polke, ki odražajo dunajsko brezskrbnost tistega časa. Leta 1867 je napisal svoje najslavnejše delo Na lepi modri Donavi, v kateri je opredelil obliko dunajskega valčka. Ta valček velja za neuradno himno Dunaja. Cesarski valček je nastal leta 1888 v čast štirideseti obletnici vladanja Franca Jožefa.

Leta 1899 so v Parizu razveljavili prvi proces proti Richardu Dreyfussu, obtoženemu veleizdaje, in določili datum novega sojenja.

Leta 1904 se je v Washingtonu rodil zdravnik Charles Drew, prvi direktor banke krvi Rdečega križa ZDA. Drew je dokazal, da se krvna plazma ohrani dlje kot kri.

Leta 1906 se je rodila francoska pevka, plesalka, borka za boljše in pravičnejše odnose v svetu ter borka proti rasizmu Josephine Baker. Bakerjeva se je rodila v St. Louisu v Missouriju (ZDA). Leta 1925 je s črnsko skupino Črne ptice nastopila pred pariškim občinstvom. Leta 1937 je sprejela francosko državljanstvo in sodelovala v odporniškem gibanju. Po treh neuspešnih zakonih se je s svojimi 12 posvojenimi sirotami umaknila v južno Francijo. Ko je zanje porabila ves svoj denar, so jo postavili na cesto. Na odre se je vrnila leta 1972, umrla pa tri leta kasneje - 12. aprila 1975.

Leta 1924 je v Kierlinu pri Dunaju umrl avstrijski pisatelj Franz Kafka. V jasnem, preprostem, izpiljenem proznem slogu je upodobil osamljenega modernega človeka z njegovimi življenjskimi strahovi. Še v času njegovega življenja so izšle novele Opazovanja, Kurjač, Preobrazba, V kazenski koloniji in Gladovalec, po smrti pa Proces, Grad, Amerika in Ob gradnji kitajskega zidu.

Leta 1925 se je rodil ameriški igralec Tony Curtis, s pravim imenom Bernard Schwartz. Med drugim je igral v filmih Nekateri so za vroče, The Great Impostor, The Defiant Ones, Houdini, Trapez, Bostonski davitelj, Božič v Connecticutu in Grof Monte Kristo.

Leta 1926 se je rodil ameriški pesnik Irwin Allen Ginsberg.

Leta 1929 so razrešili potek meje med Perujem in Čilom.

Leta 1937 se je Wallis Warfield Simpson iz Baltimora poročila z angleškim kraljem Edvardom VIII., ki je zaradi tega, ker se je poročil z ločenko, abdiciral.

Leta 1940 so nemška letala bombardirala Pariz.

Leta 1942 se je med ZDA in Japonsko začela bitka pri Midwayu.

Leta 1944 se je rodila Edith McGuire, ameriška atletinja, ki je na olimpijskih igrah v Tokiu leta 1964 z novim svetovnim rekordom 23,05 osvojila zlato medaljo na 200 metrov. Na 100 metrov je bila srebrna.

Leta 1949 je v 79. letu starosti umrl ustanovitelj Bank of America Amedos Peter Giannine.

Leta 1950 sta Maurice Herzog in Louis Lachenal prva priplezala na Anapurno.

Leta 1952 se je rodil Viki Grošelj, Slovenec z največ, desetimi, osvojeni osemtisočaki. Prvega je osvojil leta 1975, ko je slovenskim alpinistom uspelo preplezati južno steno Makaluja in se priključiti najboljšim alpinističnim narodom. Grošlju manjkajo le štirje "nebotičniki": Anapurna, Daulagiri, Gašerbrum 1 in Nanga Parbat. Leta 2005 je bil v središču pozornosti, ker je organiziral uspešno reševalno akcijo za Tomaža Humarja, ujetega v steni Nanga Parbata.

Leta 1959 je Singapur dobil notranjo samoupravo, kar je bil prvi korak k popolni neodvisnosti. Angleška Vzhodnoindijska družba je trgovsko naselje ustanovila 1819, leta 1824 pa si je podredila ves otok. Med drugo svetovno vojno so ga zasedli Japonci, po njej pa je znova pripadel britanski kroni. Singapur je postal neodvisen leta 1964 po dveletni združitvi z Malezijo.

Leta 1960 je vrhovno sodišče ZDA odločilo, da imajo vsi obtoženi pravico do odvetnika.

Leta 1962 je v strmoglavljenju boeinga 707 takoj po vzletu z letališča umrlo 130 ljudi.

Leta 1963 je umrl Angelo Giuseppe Roncalli, bolj znan kot papež Janez XXIII.

Leta 1963 je v strmoglavljenju letala DC-7 v Tihi ocean nedaleč od obale Britanske Kolumbije umrl 101 človek.

Leta 1964 so na ameriški televiziji ABC TV predvajali prvi koncert skupine The Rolling Stones, ki je bila prvič na turneji po ZDA.

Leta 1965 je Nasa izstrelila Gemini 4 s prvo ameriško večdnevno človeško odpravo.

Leta 1967 se je rodil Tamas Darnyi, ki sodi med najbolj vsestranske plavalce vseh časov. Legendarni madžarski športnik je osvojil štiri zlate olimpijske medalje, po dve v Seulu (1988) in Barceloni (1992) na 200 metrov oziroma 400 metrov mešano.

Leta 1970 so znanstveniki na Univerzi v Wisconsinu prvič ustvarili gen, del kromosoma, ki nosi dedno informacijo. Leta 1909 ga je tako poimenoval danski botanik Johannsen.

Leta 1972 je v Cincinnatiju, v Ohiu, 25-letna Sally J. Priesand postala prva rabinja.

Leta 1973 je na letalski razstavi v Parizu strmoglavilo sovjetsko nadzvočno potniško letalo Tu-144, pri čemer je umrlo 14 ljudi.

Leta 1975 je brazilski nogometaš Pele podpisal pogodbo z newyorškim klubom Cosmos, vredno 11 milijonov dolarjev. Kmalu sta na drugo stran Atlantika odšla tudi Johan Cruyff in Franz Beckenbauer.

Leta 1977 je umrl italijanski filmski režiser Roberto Rossellini. Med drugim je režiral filme Rim, odprto mesto, Čudež, Strah, Noč v Rimu in Naj živi Italija.

Leta 1979 je prišlo do razlitja nafte vrtine Ixtoc I. v Mehiškem zalivu, pri čemer je v morje izteklo tri milijone sodčkov nafte.

Leta 1981 so papeža Janeza Pavla II. odpustili iz bolnišnice, potem ko je bil nanj izveden poskus atentata.

Leta 1982 se je rodila ruska atletinja Jelena Isinbajeva, večkratna svetovna rekorderka v skoku ob palici.

Leta 1986 se je rodil teniški igralec Rafael Nadal.

Leta 1989 je kitajska vojska ubila več kot sto študentov, ki so protestirali v Pekingu na Trgu nebeškega miru.

Leta 1991 je izbruhnil japonski vulkan Unzen. To je bil najhujši izbruh kakega japonskega vulkana sploh v zgodovini.

Leta 1993 je skupina U2 postala najbogatejša rockovska skupina do takrat. Založba Island jim je namreč za 10-letno pogodbo, ki vsebuje izdajo šestih albumov, plačala 60 milijonov dolarjev.

Leta 1997 je Lionel Jospin postal francoski premier.

Leta 1998 je v iztirjenju hitrega vlaka ICE pri kraju Eschede umrl 101 človek.

Leta 2001 je umrl Anthony Quinn, ameriški filmski igralec mehiškega rodu. Rodil se je leta 1915.

Leta 2003 je umrl Felix de Weldon, avstrijsko-ameriški kipar. Rodil se je leta 1907.

Leta 2006 se je osamosvojila Črna gora.

Leta 2009 so Davida Carradina, legendarno zvezdo serije Kung Fu in filma Ubila bom Billa, našli mrtvega v hotelski sobi v Bangkoku. Od začetka šestdesedtih je nastopil skupaj v več kot dvesto različnih naslovih in sto naslovih, med drugim tudi v Mean Streats Martina Scorseseja, Serpent's Egg Igmarja Bergmana in v Cannonballu ter v seriji Shane. V sedemdesetih je prišel že do statusa kultnega igralca B-filmov, kar je tudi eden od razlogov, da ga je Tarantino povabil k filmu Ubila bom Billa, ki ga je ponovno postavil med zvezde.

Leta 2010 je za posledicami kapi umrla ameriška igralka Rue McClanahan, ki se jo bomo najbolj spomnili po vlogi Blanche v humoristični seriji Zlata dekleta. V vlogi je prvič nastopila leta 1985, ko so Arthurjeva, Betty White in Estelle Getty gledalce prvič spravile v smeh s prigodami štirih žensk v jeseni svojega življenja, ki so sostanovalke v Miamiju.

Leta 2011 so pred obalo Tunizije odkrili trupla 150 afriških beguncev, ki so utonili, potem ko so njihove ladje na poti v Evropo naletele na težave in so bili prisiljeni poskakati v morje.

Leta 2011 je umrl razvpiti ameriški patolog Jack Kevorkian, poznan pod vzdevkom doktor Smrt, ki je pomagal umreti več kot 130 ljudem. (Večina bolnikov je umrla s pomočjo njegovega tako imenovanega "sočutnega aparata", s katerim so si v žile lahko sami vbrizgali strup.) Leta 1999 so ga po obsodbi na od 10- do 25-letno zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja umora z zastrupitvijo neozdravljivo bolnega 52-letnika zaprli, leta 2007 pa so ga iz zapora pogojno izpustili, tudi zaradi slabega zdravstvenega stanja. Večkrat je poudaril, da "umiranje ni zločin" in da ne čuti nikakršnega obžalovanja zaradi pomoči pri samomorih.

Leta 2012 je na gosto naseljeno stanovanjsko četrt v Lagosu v Nigeriji padlo potniško letalo s 153 ljudmi. Nesreče ni preživel nihče, umrlo pa je tudi 40 ljudi, ki so bili takrat na prizorišču strmoglavljenja. Letalo je treščilo v štiri poslopja v bližini letališča, med drugim v cerkev, pri čemer ga je zajel ogenj. kasneje se je izkazalo, da je bila vzrok za nesrečo verjetno odpoved obeh motorjev, zaradi česar je letalo poskušalo zasilno pristati.

Leta 2013 se je v Marylandu začelo sojenje Bradleyju Manningu, vojaku, ki je spletni strani Wikileaks posredoval zaupne podatke ameriške vojske.

...
Prijavi napako
Kazalo