Vaša ocena: 
Ocena 4,3 od 6 glasov
Ocenite to novico!
"Naša vlada se je že zavezala, da nas popelje v nizkoogljično družbo - zdaj imamo tukaj priložnost, da z zakonom naredimo korak v tej smeri," je povedal Dejan Savić iz Greenpeacea Slovenija.
"Javnost želimo spodbuditi, naj pozove vlado in poslance državnega zbora, da sprejmejo zakon, ki bo postavil dolgoročne cilje za Slovenijo in bo uveljavil mehanizme nadzora, da se bo zakon tudi izvajal, takšen, da bo predvidel jasne sankcije za neizvajanje ciljev, kajti le tako lahko sprejmemo učinkovit zakon, ki nas bo popeljal v nizkoogljično družbo," je na novinarski konferenci nevladnih organizacij - pobudnic kampanje 'Ukrepaj zdaj!' - še dejal Savić.
"Pričakujemo precejšen odziv javnosti, pa tudi podporo drugih organizacij, lani smo imeli več kot 30 podpornih organizacij," je poudarila Barbara Kvac iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, in pojasnila, da so kampanjo skupaj z nevladnimi organizacijami Greenpeace Slovenija, Umanotera in Brez izgovora Slovenija začeli leta 2009, pred podnebnim vrhom v Koebenhavnu.
Kvačeva: Cilje bi bilo treba zastaviti višje
Na vprašanje, kako ocenjuje vladni predlog podnebnega zakona, je Kvačeva odgovorila: "Prvi pozitivni signal je, da imamo zakon končno pred sabo. Nekaj elementov zakona je dobrih, so pa tudi nekatere stvari, ki nam niso najbolj všeč in za katere bomo v razpravi predlagali po našem mnenju boljše rešitve." Dejala je, da skupnega stališča pobudniki še niso oblikovali, po mnenju Focusa pa je eden ključnih problemov ta, da je zakonsko določeni cilj zmanjšati emisije do leta 2050 za 80 odstotkov na minimalni priporočeni ravni.
"Ta cilj bi bilo treba določiti na zgornji meji oz. pripraviti ustrezno znanstveno revizijo, priporočilo državam je namreč zmanjšanje emisij med 80 % in 95 % do leta 2050," je pojasnila Kvačeva in dodala, da ni povsem jasno, kdo naj bi bili po tem zakonu zavezanci.
Peloza: Rešitev problema je v mladih
Jan Peloza, Brez izgovora Slovenija, je prepričan, da je treba v kampanjo vključiti mlade, saj je namenjena njim. "Mladi smo najbolj dovzetni za sporočila iz okolja, tu pa igrajo veliko vlogo lobisti, ki znajo izkrivljati podobo boja proti podnebnim spremembam," meni Peloza. "Nevladne organizacije skrbimo, da je sporočilo za mlade jasno, strokovno in razumljivo. Jasno sporočilo naj bo, da mladi niso zgolj problem, ampak v veliki večini smo vir in celo rešitev nekega problema," je še izpostavil Peloza.
Na novinarsko vprašanje, kakšen je odziv gospodarstva, je Kvačeva dejala: "Gospodarska zbornica je s sporočilom za javnost predstavila svoje glavne pomisleke, pričakovano navdušenja z njihove strani ni, bojijo se dodatnih zavez, bojijo se, da bi bili prikrajšani v primerjavi z drugimi evropskimi državami." "Če se ne vključimo, če ne vršimo pritiska, se nam lahko zgodi, da bo zakon, ki bo sprejet, slab zakon," je povedala Kvačeva.
"Investitorjem bo jasno, kam gremo v naslednjih letih, katere investicije so smiselne in katere so nesmiselne," pa je dodal Savić, ki ocenjuje, da je dovolj dobrih razlogov, zakaj bi bilo gospodarstvo lahko navdušeno nad zgodnjim ukrepanjem proti podnebnim spremembam. Kvačeva je k sodelovanju povabila vse organizacije, ki podpirajo cilje kampanje, posamezniki pa se kampanji po njenih besedah lahko pridružijo v okviru spletnega shoda.
Slovenija pa v globalnem merilu ne pomeni nič, če bo še tako "čistunila", se to ne bo prav nič poznalo, zazen v žepih tistih, ki proizvajajo razne "čiste" tehnologije (btw v fotovoljtaiki je še vedno tako, da je za izdelavo sončne celice potrebne več energije, kot je ta proizvede v svoji življenski dobi). Če greš kamorkoli v tretji svet vidiš, da jih ekologija kaj malo briga, zato kakšno pretirano "nizkoogličenje" zgolj zmanjšuje našo gospodarsko konkutnčnost, ki že tako ni preveč na zavidljivi ravni.
Mislim, da se ljudje ne bodo pripravljeni odpovedati svojemu konfortu in se sami od sebe ne bodo začeli bolj ekološko obnašati posebej če bi to pomenilo zanje kakšna večja odpovedovanja. Mislim celo, da je debata o tem ali bi bilo to potrebno ali ne brezpredmetna, ker tega itak ne bodo hoteli. In tudi zakaj bi se vrnili v srednji vek. Verjetno je treba vse staviti na rfazvoj novih, čistih in cenejših tehnologij, posebej v prometu, tudi fuzijo bi se dalo v Toulouse-ju veliko bolj pospešiti, pa so vlade evropskih držav zelo škrte z denarjem. Projekt Manhattan, v katerem se je konec druge svetovne vojne razvilo jedrsko bombo je dokaz, da kjer je prava motivacija je tudi pot. Ampak ob vse naftni industriji in interesih, ki obvladujejo ta svet motivacije seveda ni. In potem naj jaz ugašam svoje varčne sijalke... Dajte no!
ne sami zadnjih dni ampak zadnjih let! Od leta 2006 povprečna temperatura na planetu pada - ampak seveda tega noben noče komentirati. Prekleta mafija samo denar hočejo!
LINK
poleg tega stran vsebuje tudi podatke o raziskavah mnenja med posameznimi znanstveniki z relevantnih področij.
Nikakor ne gre zanikati, da večina znanstvenikov podpira hipotezo, da človeška dejavnost bistveno prispeva k segrevanju planeta.
podatki teh raziskovalcev, pa še vedno stojijo. V vsakem primeru pa se je t.i. climate-gate vrtel le okoli ene raziskovalne skupine, katerih podatke pa potrjujejo tudi številne druge neodvicne skupine, ki nimajo s temi raziskovalci nobene povezave.
IPCC se ni niti malo diskreditiral, še manj v t.i. "klimategate-u", katerega edini aspekt je bilo odkritje, da so določeni znanstveniki iz ene raziskovalne skupine, ki je prispevala en manjši delež podatkov, tudi ljudje in zatorej včasih reagirajo neprimerno
IPCC je največje znanstveno delo, ki se je do sedaj opredelilo do AGW in le-tega ocenilo za 90% verjetnega - torej da obstaja 90% verjetnost da ljudje bistveno prispevamo k izmerjenemu segrevanju ozračja.
To resda ni gotovost, ki bi si jo želeli vedno, a v odsotnosti boljše ocene je potrebno tudi s tem živeti.
pa btw. globalno segrevanje pa antropogeno globalno segrevanje sta dva ločena pojma. and know you know.
- da so se povprečne temperature na površini Zemlje dvignile v zadnjem stoletju je dokazano onkraj razumnega dvoma
- da je za to (poleg drugih vplivov) tudi odgovoren CO2 proizveden s strani človeške dejavnosti je več kot verjetno (IPCC pravi da je 90% verjetno)
- znanstveni konsenz o AGW ni tako širok kot npr za to, da CFCji škodujejo ozonu ali pa npr. da se Zemlja dejansko segreva, a je dovolj visok, da nas to lahko razumno skrbi.
Jasno je, da bo potrebno sprejeti nekatere politične odločitve v odsotnosti absolutne gotovosti o tem kolikšna je naša vloga pri dvigovanju temperature planeta, saj če bomo želeli neizpodbitne dokaze v tej smeri pred ukrepanjem, se zna zgoditi, da bo prepozno.
Hkrati pa to pomeni, da bi bila neka okoljevarstvena panika in brezbrižno uničevanje industrije nespametno. Potrebno je meriti naš odziv skladno z gotovostjo dokazov, ki jih imamo.
AGW ni "mit", ampak je teza s katero se strinja večina klimatologov - ne pa vsi, imaš nekaj popoloma strokovnih pozicij, ki trdijo, da je naš vpliv na globalno segrevanje relativno majhen oz. zanemarljiv - a ta mnenja so v manjšini trenutno.
http://www.realclimate.o
rg/
tole
Članek ki razloži zakaj CO2 ne more biti odgovoren za globalno segrevanje: tukaj
Članek ki nasprotuje temu kako so v znani reviji Science prišli do znanstvenega konsenza:
tukaj
članek ki razbije mit AGW-ja:
tule
Zapomnite pa si to: čeprav je znanost zelo sumljiva, so davki zelo realni, jih že plačujemo, čeprav folk za to večinoma ne ve...
to je delno res, ampak gre za vprašanje nivoja. Fuzijske elektrarne niso še niti tehnično mogoče, kaj šele da bi bile ekonomične. Jedrske elektrarne so pot od tehnične izvedljivposti do gospodarske opravičljivosti prehodile v morda 10-20 letih, a to še ne pomeni, da lahko isto pričakujemo za tehnologijo, ki je nekaj velikostnih razredov kompleksnejša. (Da ne omenimo, da je uranov gorivni cikel v prvih jedrskih elektrarnah služil bolj kot ne za to, da so proizvajali plutonij za orožja - torej je bila ekonomska opravičljivost postavljena na stranski tir)
Govoriti, da je "fuzija energija prihodnosti" je po mojem popolna špekulacija in slepo zaupanje brez pravega razloga. Nihče ne ve, če bomo v doglednem času sploh uspeli eksperimentalno razviti fuzijske reaktorje do tega nivoja, da bodo oddajali več energije, kot jo porabijo. Pred 30 leti so bile ocene, da ta točka leži 30 let v prihodnosti... danes so ocene enake.
Narediti fuzijsko tehnologijo poceni, praktično in dostopno je še vsaj nekajkrat težje kot reč eksperimentalno pognati. Osebno si ne bi upal staviti, da bomo do te točke prišli v sedanjem stoletju - je preveč negotovosti in neznank še, da bi lahko v to bili prepričani.
Če se bo to zgodilo, super, ampak govoriti, da je to na kakršen koli način gotovo ali neizbežno je pa popolnoma zavajajoče po mojem.
Trenutno se tudi vlagajo ogromna sredstva v razvoj fuzijske tehnologije, tako da denar za raziskave ni problem. Napaka pa bi bila, da sedaj brezpametno vlivamo ne vem koliko denarja v fuzijo, ko še niti ni jasno, če bo zadeva izvedljiva - lahko, da se bo izkazalo, da je to tako, kot da bi Marija Terezija vlagala v "vesoljski program", da bo gradila telekomunikacijske satelite. Ne glede na to, koliko denarja bi takrat porabili, se cilju ne bi čisto nič približali, ker tehnologija in BAZIČNA znanost še nista bili dorasli tej nalogi.
Začetek je drag, a še dražje je če ne razvijaš novega način za pridobivanje elektrike.
Okrog leta 2050 bo svet potreobval 2x več energije kot je danes.
mislim, da bo lahko fotovoltaika v kakih 20 letih bistveno prispevala k proizvajanju elektrike za domača gospodinjstva, pod pogojem, da se bodo paneli še cenili s tako hitrostjo, kot so se do sedaj.
Glede jedrske (fizijske) energije, bi se strinjal s tabo, sem se splača investirati danes. Fuzija je pa še toliko stran, da o njej ni realno razmišljati pri načrtovanju energetskih potreb. Četudi se bodo rešili tehnični problemi samega ustvarjanja pogojev za fuzijo, je še daleč od gotovega, da bo tehnologijo moč toliko poceniti, da bo praktično uporabna.
Iz sončne energije pridobivati električno, so znali že leta 1839 (Edmund Becquerel), Po skoraj 200 letih razvoja in izpopolnjevanja še vedno ne znamo reč narediti ekonomično in praktično za široko uporabo.
Fuzije danes sploh še ne znamo izvajati niti eksperimentalno za kaj več kot nekaj mizernih delčkov sekunde. Napovedi za testno kontinuirano proizvodnjo električne energije iz fuzijskih reakcij se gibajo vse od 20 do 50 let v prihodnost.
Koliko časa bo trajalo, da bo cela reč postala ekonomična, je pa še večje vprašanje - če sploh kdaj bo. Četudi bi današnji tokamak in podobni fuzijski reaktorji dejansko lahko proizvajali več električne energije kot jo potrošijo, nikomur ne bi niti na kraj pameti padlo, da bi jih gradil, saj so tako neverjetno zapleteni, da bi bila ta elektrika popolnoma in absurdno draga.
In kakšna je rešitev za povečanje električnih kapacitet - jedrska energija, dokler človeštvo ne ukroti fuzije. Potem pa samo še masovno štancat fuzijske elektrarne in bo nastopila nova energetska renesansa. zeleni propagandisti pa bodo propadali, ker ne bodo več subvencionirani s strani držav (biomasa, sončne elektrarne, plimna energija ipd).
Fuzija je naša prihodnost, ne sonče elektrarne (na kopnem), biomasa, biogoriva, plimna, vetrna energija - obnovljiv shit, ki zahteva preveč resurcov in energije ter dolgo dobo da se povrne nazaj in najslabše - velike subvencije).
Ta kampanja, torej, vzpodbuja omejevanje fosilnih goriv. Ker potrebujemo vedno več energije, je treba poiskati oziroma uporabljati druge vire. Kot na pladnju se ponuja najbolj učinkovita in najmanj za okolje obremenjujoča energija, jedrska energija.
Jedrska elektrarna onesnažuje okolje le s toploto. Odpadki se kontrolirano odlagajo in s časom postanejo nenevarni.
Slovenska vlada ne ve kje se je glava drži, nima nobene strategije in le krpa tam, kjer so ljudje najbolj glasni. Tako tudi ne vedo ali bi zgradili šesti blok v Šoštanju, ali drugi blok v Krškem ali kaj tretjega. Najverjetneje se bodo prerekali o tem še dolga leta.
Raznorazni okolojevarnostniki, ki nimajo dovolj znanja o dejstvih, so običajno proti vsemu, uporabnih predlogov tudi sami nimajo.
Prav zanima me, če tile aktivisti živijo tako osveščeno, kot propagirajo - torej, da se nihče ne prevaža z motornimi vozili, nihče ne nakupuje v supermarketih, kaj šele, da bi uporabljali elektriko iz umazanih in tolikokrat prekletih termo- in jedrskih elektrarn.