Okolje
Plastične vrečke so smrtonosne za številne morske živali. Kar v od 50 do 80 odstotkih poginulih morskih želv so našli plastične vrečke. Spominjajo na meduze in želve jih pojedo. Foto: EPA
Plastične vrečke predstavljajo velik delež plastičnega onesnaženja, saj se jih letno proizvede kar 600 milijard. Foto: Pixabay
Mestna občina Ljubljana bo izdala nalepko, ki bo sporočala, da je dotična trgovina oz. gostinec okoljsko osveščen in plastičnih vrečk ne uporablja. Foto: MOL
Kar 85 odstotkov vseh morskih odpadkov po svetu je plastičnih. Foto: EPA
       Do prvih prepovedi je prihajalo zaradi zdravstvenih težav, takšni primeri so v Afriki, ko so odpadne vrečke, ker se je v njih nabirala voda, postale gojišče komarjev, in so pomagale širiti malarijo in mrzlico denga. V Bangladešu pa so vrečke povzročile veliko hujše poplave, saj so zamašile odtočne kanale in kanalizacijo.       
 Jaka Kranjc o prvih prepovedih
Okolje je vedno močneje onesnaženo z mikroplastiko, ki so jo našli v organizmih po vsej prehranjevalni verigi. Foto: Pixabay
       Ne moremo okriviti zgolj ene strani. Tudi če bi 95 odstotkov vse plastike zbrali ločeno, to ne bi bila rešitev za onesnaževanje s plastiko, ker se potem ne reciklira vsega, pa tudi reciklirana plastika se premalo uporablja za nove izdelke. Kupci se lahko izogibajo plastičnim izdelkom, to je močan dejavnik, še posebej, če se izogibajo plastični embalaži, ki predstavlja večino odpadne plastike za enkratno uporabo. Proizvajalci pa bi lahko začeli uporabljati kakovostnejšo plastiko, ki je primerna za reciklažo, torej, da bi se jo dalo enostavno ločiti, ne pa da je embalaža narejena iz štirih različnih kompozitnih slojev, uporabljali pa bi lahko tudi manj okolju škodljivih aditivov.       
 Jaka Kranjc o krivcih
Kar tretjina proizvedene plastike je "zanič" in ni primerna za reciklažo. Foto: Pixabay
       Stalni kupci, Ljubljančani, domačini, oni imajo zelo veliko svojih vrečk, turisti pa zelo različno, velikokrat nakupljeno tlačijo v nahrbtnike, ki so pogosto premajhni, se pa tudi pri njih opazi, določena ozaveščenost glede plastike.       
 Trgovka Stanislava Sosič o ozaveščenosti
Plastika
Po podatkih strokovnjakov vsako leto v morje odvržemo okoli osem milijonov ton plastike, kar ni problematično le zaradi samega onesnaževanja, ampak tudi, ker plastika močno škodi morskim živalim. Foto: Reuters
Plastika
S plastičnimi odpadki onesnažena obala na priljubljenem turističnem otoku Bali v Indoneziji. Foto: Reuters

Dodaj v

Ljubljana proti plastičnim vrečkam: Bi zmogli brez njih?

Na leto izdelajo okoli 600 milijard plastičnih vrečk
19. junij 2018 ob 06:31
Ljubljana - MMC RTV SLO

Trgovci in gostinci v ljubljanskem mestnem središču so v okviru akcije proti plastičnim vrečkam pozvani, naj strankam ponujajo izključno papirnate in biorazgradljive vrečke. Pridružilo se jih je že več kot 40.

Mestna občina Ljubljana (MOL) bo v kratkem vsem sodelujočim v pobudi proti plastičnim vrečkam izdala posebno nalepko, ki bo strankam in kupcem sporočala, da je ta trgovina oz. gostinec okoljsko ozaveščen in plastičnih vrečk ne uporablja. Z akcijo si na MOL-u prizadevajo za zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk, ki močno obremenjujejo okolje kot plastičen odpadek.

Vrečke iz polietilena ali polipropilena so se prvič pojavile na začetku 20. stoletja, ko je človeštvo odločno naredilo prve korake v dobo plastike. Po podatkih društva Ekologi brez meja vsako leto na svetu izdelajo okoli 600 milijard plastičnih vrečk, povprečen evropski državljan pa jih v povprečju (nes)pametno porabi kar neverjetnih 500. Večinoma so uporabljene enkrat samkrat za nič več kot 30 minut, kar je v čistem nasprotju z njihovo ekstremno dolgo življenjsko dobo, saj v naravi za razgradnjo potrebujejo od 400 do 1.000 let. Letno zaradi njih po navedbah društva zaradi zadušitve, zastrupitve in zapletanja v "plastične ovire" umre na tisoče morskih živali, v procesu razgrajevanja pa naravno okolje morij in oceanov zastrupljajo z mikroplastiko, ki so jo našli v organizmih po vsej prehranjevalni verigi. Tako jo dobimo v svoje telo tudi ljudje in krog je sklenjen.

Ljubljanska akcija je primer dobre prakse in prehiteva uredbo, ki bo z novim letom prepovedala brezplačne plastične vrečke. S 1. januarjem 2019 bodo namreč skladno z uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo v Sloveniji na vseh prodajnih mestih blaga ali izdelkov prepovedane brezplačne plastične nosilne vrečke. Prodajali jih bo sicer še vedno lahko, kot trenutno že počne večina trgovin na drobno. "Največ sprememb bo pri prodajalcih oblačil, čevljev, tehnike … itd., kjer niti ne pomislimo na plastične vrečke, vsak ima asociacijo plastična vrečka – supermarket, v društvu upamo, da bo uredba zaživela tudi v praksi," je za MMC pojasnil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja. Korak k popolni prepovedi brezplačnih plastičnih vrečk je po njegovih besedah pravi in bo gotovo pokazal pozitivne rezultate. Iz ukrepa bodo skladno z direktivo EU-ja izvzete zgolj zelo tanke plastične vrečke za sveža živila, kot je sadje in zelenjava, in pa ločevalne vrečke, s katerimi na primer lahko ločiš čistila od hrane.

Nekaj ljubljanskih trgovcev in gostincev, ki sodelujejo v akciji proti plastičnim vrečkam, smo povprašali o razlogih za sodelovanje ter o njihovih izkušnjah z alternativno okolju prijazno vrečko in embalažo v praksi.

Zakaj sodelujete v akciji proti plastičnim vrečkam?
"Pri nas že od prej uporabljamo papirnate vrečke. Plastičnih vreč je toliko, da ne vem, kam bo šel svet, če bodo vsi uporabljali zgolj polivinil," je na problem onesnaževanja za MMC opozoril Stane Logar iz Klobasarne.

Stanislava Sosič iz trgovine Kraševka je prav tako odvrnila, da plastičnih vrečk že prej niso uporabljali, saj so vedno kot darilne ali nosilne uporabljali zgolj papirnate vrečke. "To je logično z okoljskega vidika, problem je edino, ko dežuje," je pojasnila in dodala, da si takrat pomagajo z biorazgradljivimi, ki ne premočijo.

"Odločili smo se zaradi tega, ker plastika konča na vsakem vogalu in je največji onesnaževalec okolja in na konec koncu tudi sovražnik celotnemu svetu," je odgovorila prodajalka Alenka Klešnik iz trgovine Zvon.

Zelena okoljevarstvena nalepka MOL-a
Nalepka "Pri nas ne uporabljamo plastičnih vrečk" bo po Logarjevih besedah imela gotovo pozitiven vpliv. "Stranke večkrat povprašajo izključno po papirnatih vrečkah, in samo takšne tudi uporabljamo, tako za kruh kot navadno nosilno vrečko," je pojasnil in dodal, da se za jedi na žlico in klobase uporablja eko lončke in pribor, ki so biorazgradljivi.

"Upam, da bo nalepka pozitivno vplivala, ker se vsi ljudje jezijo na plastiko, največji problem v Ljubljani je tržnica, ljudje pridejo s petimi, šestimi vrečkami v rokah. Ljudi bi morali izobraziti, da bodo s sabo prinesli posodo," je pristavila Sosičeva in nadaljevala, da bi se morali "v roke vzeti" tako branjevci kot kupci. "Plastika sicer ni tako zelo veliko zlo, če jo imamo za večkratno uporabo," je sklenila.

Klešnikova ostaja bolj previdna, saj ne razmišljajo vsi ljudje v okoljevarstveni smeri, in prav zato so akcije, kot je ljubljanski boj proti plastičnim vrečkam, pomembne.

Koliko papirnata embalaža poveča stroške?
Papirnata in biorazgradljiva embalaža je sicer malce dražja, a Logar pravi, da tega ni posebej "vračunaval v ceno", prav tako strankam nobene embalaže ne zaračuna posebej. "Prav nobene potrebe po plastiki ni," je prepričan.

Papirnate vrečke so dražje, a tudi v trgovini Kraševka, jih nikoli niso zaračunavali. "Same vrečke niti niso tako zelo drage, drag je tisk, če želiš imeti na njih svoj logotip," je problem majhnih trgovcev izpostavila Sosičeva.

Se ozaveščenost povečuje?
Je strank z lastnimi vrečkami iz blaga in drugih materialov za večkratno uporabo vedno več? "Pridejo tudi takšni, a bolj redko. Večinoma se naše stalne stranke vračajo kar z našo papirnato vrečko, jih vprašam, ali potrebujejo vrečko, in odvrnejo, da že imajo našo in pomahajo z njo," je odgovoril Logar.

Čeprav so vrečke v trgovinah večinoma plačljive in zato pomenijo za ljudi strošek in včasih slabo voljo, še vedno večina strank hodi v trgovine brez njih, opaža Klešnikova.

Vedno več zložljivih vrečk za večkratno uporabo pa videva Sosičeva, tako da se po njenih navedbah ozaveščenost prebivalstva gotovo izboljšuje, še posebej domačinov. "Stalni kupci, Ljubljančani, domačini, oni imajo zelo veliko svojih vrečk, turisti pa zelo različno, velikokrat nakupljeno tlačijo v nahrbtnike, ki so pogosto premajhni, se pa tudi pri njih opazi določena ozaveščenost glede plastike," je dejala in sklenila misel: "Veliko nakupov je impulzivnih, ljudje vidijo in kupijo, potem pa nimajo v kaj dati".

V Ljubljani velika podpora ekovrečkam
Javnomnenjska raziskava, ki so jo med Ljubljančankami in Ljubljančani izvedli leta 2017, je namreč pokazala, da je podpora biološko razgradljivim vrečkam v slovenski prestolnici velika, in sicer kar 86-odstotna. Ne smemo pozabiti na to, da po podatkih Evropske komisije (EK) v Sloveniji porabimo 466 vreč za enkratno uporabo na osebo, kar pomeni veliko obremenitev za okolje, so zapisali na MOL-u. V okviru celoletnega programa zelene prestolnice Evrope so v Ljubljani že leta 2016 zasnovali kampanjo proti plastičnim vrečkam z geslom: "Nisem večna, sem pa zato manj tečna. Sem biološko razgradljiva vrečka."

Plastična vrečka kot simbol potrošništva
Čas za slovo plastične vrečke – strupenega simbola potrošniške družbe je že zdavnaj mimo, a "bolje pozno kot nikoli, vsaka pozitivna iniciativa je dobrodošla", je za MMC akcijo ljubljanske občine komentiral ekolog Kranjc. Na videz popolnoma nedolžne in neškodljive plastične vrečke so še kako obremenjujoče za okolje. "Vrečke so majhen korak, a nekje je treba začeti," je dodal.

"Ker gre za tanek material, hitro razpadajo, se drobijo, in na koncu dobimo onesnaženje z mikroplastiko, ki zastruplja morja in oceane," je navedel Kranjc in dodal, da tudi dokler so vrečke še cele, niso prav nič nedolžne, saj povzročajo resne težave. "Prve prepovedi so se dogajale zaradi zdravstvenih težav, takšni primeri so v Afriki, ko so odpadne vrečke, ker se je v njih nabirala voda, postale gojišče komarjev in so pomagale širiti malarijo in mrzlico denga. V Bangladešu pa so vrečke povzročile veliko hujše poplave, saj so zamašile odtočne kanale in kanalizacijo," je razgrnil.

Zakaj so se ravno vrečke iz plastike tako razpasle?
"Delno, ker jih trgovci uporabljajo za lastno promocijo, saj so praviloma potiskane. Konec koncev so vrečke praktične, trgovci pa vedno razmišljajo, kako bi kupcu izboljšali oz. olajšali uporabniško izkušnjo. Če kupec pride brez svoje vrečke ali cekarja, je kupcu treba ponuditi nekaj, s čimer bo nabavljeno odnesel domov," je odgovoril in pristavil, da je plastika pri trgovcih najbolj priljubljena, ker je cenejša, poleg tega pa ne premoči. "Papirnata vrečka se res zmoči, a saj imajo ljudje dežnike, pa tudi če se zmoči, saj ni iz sladkorja, da bi takoj razpadla," je menil Kranjc.

V naravi ljudi je, da pograbijo vse, kar je brezplačno, tudi plastično vrečko. "Ne bi rekel, da jo bo prav vsak vzel, ko ozaveščamo ljudi, ki imajo že tako in tako 'poln kufer' odpadkov, se zamislijo, da res vrečko vzamejo čisto avtomatično in po nepotrebnem," je opozoril na pomen ozaveščanja ljudi.

Prispevek oz. taksa za plastične vrečke?
Plačljive plastične vrečke so po njegovih besedah dobra rešitev, a morda bi morala uredba zvišati minimalno ceno vrečk, saj je trenutno določena pri nakupni ceni trgovca, ta pa na debelo nakupi na tone vrečk in jih dobi za vsega nekaj centov na vrečko. "V tujini se je uvedba prispevka na vrečke odlično izkazala, sploh ob uvedbi, ko pa so ugotovili, da trend spet narašča, so zgolj zvišali takso in rezultat je bil na dlani," je omenil in dodal, da tako država hkrati pridobi finančna sredstva, ki bi jih lahko koristno uporabila v okoljevarstvene namene.

Futuristična rešitev v obliki encima, ki žre plastiko?
Znanstveniki so nedavno po naključju ustvarili encim, ki razgrajuje plastenke. "Zagotovo to ne bo prineslo rešitve čez noč, omenjeni encim razgrajuje zgolj določene vrste plastik, ne razgrajuje pa različnih aditivov in barvil, proces je izredno počasen, poleg tega za sanacijo že onesnaženega morskega ali kopenskega ekosistema to ni primeren način," je komentiral idejo, da bodo v prihodnosti odpadno plastiko enostavno požrli encimi.

Plastične vrečke za enkratno uporabo so sicer samo eden od mnogih tovrstnih izdelkov. V Bruslju so nedavno pripravili nova pravila, ki bodo prepovedala celo vrsto plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, kot so plastični lončki, krožniki, pribor, slamice … "V prihodnosti bo gotovo prišlo do številnih zaostritev v tej smeri, vse prepovedi si je komisija upala predlagati zato, ker imamo za te izdelke polno alternativ," je komentiral, da bi bilo treba omejiti vso neesencialno plastiko za enkratno uporabo. "Gre za trošenje naravnih virov in ustvarjanje odpadkov povsem po nepotrebnem", je sklenil in dodal, da so izjema na primer izdelki za medicinsko rabo, kjer ni alternative.

Kdo je bolj kriv?
Neozaveščeni kupci ali trgovci in proizvajalci? "Ne moremo okriviti zgolj ene strani. Tudi če bi 95 odstotkov vse plastike zbrali ločeno, to ne bi bila rešitev za onesnaževanje s plastiko, ker se potem ne reciklira vsega, pa tudi reciklirana plastika se premalo uporablja za nove izdelke. Kupci se lahko izogibajo plastičnim izdelkom, to je močan dejavnik, še posebej, če se izogibajo plastični embalaži, ki predstavlja večino odpadne plastike za enkratno uporabo. Proizvajalci pa bi lahko začeli uporabljati kakovostnejšo plastiko, ki je primerna za reciklažo, torej, da bi se dala enostavno ločiti, ne pa da je embalaža narejena iz štirih različnih kompozitnih slojev, uporabljali pa bi lahko tudi manj okolju škodljivih aditivov," je naštel Kranjc.

V Sloveniji imamo trenutno velike težave s prevzemanjem ločeno zbrane odpadne embalaže. Zakaj? "Del problema je enostavno dejstvo, da je na trgu ogromno plastike, ki je zanič, kot so na primer vse tanke folije. Gre za totalno netrajnostno rabo materialov, takšne pa je kar slaba tretjina vse plastike," je pojasnil. "Evropa se zavzema za krožno oz. zeleno gospodarstvo, tudi Slovenija je na tej poti, a tretjina proizvodnje gre v odpadke, potem pa se sprašujemo, kaj bomo z njimi naredili, namesto da bi že vnaprej imeli boljšo zasnovo izdelkov," je sklenil misel.

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
alah
# 19.06.2018 ob 06:59
Mislim, da ni velike filozofije. Velika večina vzamemo tisto, kar nam v trgovini ponudijo. Če bi ponujali izključno papirnate vrečke, bi pač vzeli papirnate vrečke. Če bi bile vse tekočine ustekleničene, bi pač kupili take.

Potrošnik mora danes v trgovini "garat", če želi biti osveščen. Gledat mora vsebnost aditivov, poreklo, količino sladkorja, količino soli, poštenost izdelave proizvoda do delavca in na koncu še iskati papirnato vrečko, da reši svet...
tulumba
# 19.06.2018 ob 06:39
Da!
Prekleta plastika....pa če je sovražni govor proti vrečkam, pa me razveljavite ali reciklirajte, kar je lažje od prekletih vrečk za vsak dr....doktorat?!
alcatraz
# 19.06.2018 ob 07:35
prosim stekleno embalažo nazaj in kavcije.
Miran45
# 19.06.2018 ob 07:08
Hm, ko bi bile samo vrečke. Še večji problem od vrečk so plastične flaše-plastenke, tega hudiča vidiš vsepovsod nasejano po naravi. Pa še tole: kupim eno čisto navadno spominsko kartico in ta je vsaj dvakrat, če ne trikrat zapakirana v plastično embalažo. Problem torej nismo samo potrošniki, ampak tudi industrija. Kolikor sem seznanjen, se ta plastična embalaža baje sploh ne da reciklirat, ampak se jo skuri in potem gredo v zrak strupeni plini. Točno tako, zakonodajalec bi moral z zakonom prepovedat plastično embalažo in vrečke, ki se ne da reciklirat.
medic
# 19.06.2018 ob 07:34
Ukiniti vrečke, kozarčke, slamice, ..., bodo se ljudje že navadili. PIKA!
5tane
# 19.06.2018 ob 07:13
Bomo. Podpišem !
ajša55555
# 19.06.2018 ob 08:07
Sem proti plastiki !!!
Spomnim se , ko so meso, zavijali v navaden papir, ki ti je do doma že skoraj razpadel. Pa so ljudje začeli komplicirat, ker so mogli meso oprat, da so sprali dol papir......in potem je prišla v trgovine inšpekcija[/b (represija)] in kaznovala vse, ki so uporabljali razgradljiv papir....no, naprej pa zgodbo s plastiko poznate...
In na bruhanje mi gre, ko sedaj iščete / iščejo rešitev v dražji plastiki, kao biorazgradljivi....
Ali se bo do doma razgradila, kot se je papir ?????
koliko časa rabi biorazgradljiva plastika, da se razgradi ?????
Mr.Mr.
# 19.06.2018 ob 08:14
Problem je tudi barva na papirnatih vrečkah in barva na reklamnih sporočilih, ki so vsak dan v nabiralniku. Nekateri uporabljajo tako toksične, da celo stanovanje smrdi po barvi. Vse reklame bi morali prepovedat, ker če kaj rabimo tako ali tako vemo kje se kaj dobi, tako pa po nepotrebnem dnevno onesnažujemo okolje. Tudi tiste ob volitvah.
džeko
# 19.06.2018 ob 07:26
Tudi več plačam, sam da ni tega sr...od plastike.
Tako enostavno več ne gre, še ni vsem kapnilo???
nonparel
# 19.06.2018 ob 08:20
Človek je danes preveč komot, zaradi tega bo človek v prihodnosti živel zelo omejeno. Z gas masko na glavi.
bruhnmici
# 19.06.2018 ob 07:23
Treba se bo vrnt v čas naših starih mamc, ko se je marsikaj doma skuhalo in speklo, vrt ali njiva je bla skrbno obdelana, če se je kaj kupovalo se je kupovalo v steklenicah, kozarcih, se le-te kasneje nazaj vračalo, pletene vrečke ali cekarje pa se je nosilo s sabo. Za transport se je precej se je uporabljal bicikel itd itd ... . Ampak, kaj ko nas vse sfrka ta komoditeta. Smo se ji pripravljeni odpovedat? Biti načelen dokler ne plačaš cene, je zelo enostavno.
alcatraz
# 19.06.2018 ob 07:35
Ukiniti vrečke, kozarčke, slamice, ..., bodo se ljudje že navadili. PIKA!

točno, piknik navlaka.
zakrajšek
# 19.06.2018 ob 09:24
@Gorila: ...te dobre stare nakupovalne mrežice so iz plastike!

Ne vse: nekatere so (bile) iz jute - tiste iz močne plastike pa niso bile za enkratno uporabo, ampak za dvajset let. (Še zdaj imam eno od babice).
yoda
# 19.06.2018 ob 08:40
Enostavno ne razumem ljudi, ki uporabljajo plastične vrečke.
***
Kam pa v gospodinjstvu odlagaš smeti?
zapravico
# 19.06.2018 ob 07:55
Kondome bomo odslej prali.Gorenjci so rekli,da ne bodo več prali skretpapir zato ker se krči.
prim00z
# 19.06.2018 ob 10:19
Podpiram, VENDAR

v googlu poiščite zemljevid najbolj onesnaženih rek na svetu... Sredozemlje niti blizu ni, tako da je to žal le propaganda...
maher
# 19.06.2018 ob 09:25
Zakrajšek, se strinjam.
Lahko pa bi jih delali tudi iz trpežne in močne konoplje.
garmond
# 19.06.2018 ob 09:18
Tudi razgradljiva plastika ne razpade v nič, temveč v mikroplastiko, ta pa potem preko prehrambene verige prehaja v človeško telo. Recimo preko prehranjevanja z prostoživečimi ribami. Z razgradljivo plastiko problema ne rešujemo, temveč ga pospešujemo.
Plastika je postala prekletstvo našega planeta, zadušili se bomo v njej.
Uporabljat papir, karton, steklo in cekre iz blaga, uporabo plastike pa zmanjšat na minimum. Prej ko slej bo morala tudi industrija razmišljati o svoji prekomerni uporabi plastike za embalažo svojih izdelkov in se začeti ekološko obnašati. Tudi vrečke izdelujejo oni, ne trgovine. Če nekdo tega ne bo proizvajal, drugi tega ne bo mogel kupiti in uporabljati.
democenzus
# 19.06.2018 ob 09:18
pa na povratne steklenice, vse enake, tudi kokakolo naj prodajajo v nasih povratnih steklenicah ali pa jo sploh ne bodo prodajali
zakrajšek
# 19.06.2018 ob 09:17
Mene pa zanima, zakaj se nekdo že enkrat ne spravi izdelovat in prodajat dobrih starih nakupovalnih mrežic, ki si jih lahko vtaknil v žep, vanje pa spravil čuda stvari.
Bondjanez
# 19.06.2018 ob 07:59
Qrac
A ti mas plasticne ??
alcatraz
# 19.06.2018 ob 07:33
Ljubljana proti plastičnim vrečkam: Bi zmogli brez njih?

z lahkoto.
že zdaj se jim v velikem loku izogibam
a-dee-jay
# 19.06.2018 ob 11:13
Plastične vrečke nehat prodajat in uvest spet lesene cekarje! Živeli cekarji!
fritaja
# 19.06.2018 ob 10:37
"Same vrečke niti niso tako zelo drage, drag je tisk, če želiš imeti na njih svoj logotip,"

Tu je point, zakaj je toliko plastike okoli. Vsak si želi, da bi veter po cesti nosil njegov logo ;)
krena
# 19.06.2018 ob 10:31
Ko te zapise berem, mi gre na kozlanje. Kdo nam je nasral v Slo vrečice in vrečke? kar lepo povejmo z imenom in priimkom. Jankovič v Merkatorju je začel. Taisti, ki bi zdaj delal čisto Ljubljano in se trkal po prsih.
In je bilio fensišmensi. Zdaj smo pa potrošniki krivi.
Dokler se ne bo dalo kupit šampona dobre kvalitete v svojo steklenico in makaronov dobre kvalitete ceneje natrest v svojo vrečo in dokler je v trgovinah naprodaj ena sama plastenka vode, mi ne srat s takimi.
Jaz doma zelo pazim kaj kupujem, veliko pridelamo sami, kupujemo večja pakiranja, nobenih plastenk... Ampak se vseeno nabere plastike za veliko vrečo v par dneh. Enostavno ni za dobit brez plastike. Pa ne mi zdaj udarit z eno modo in brez plastike prodajat še dražje!!! Razgradljive vrečke so pa itak nateg.
Kdaj bodo nehali srat z milijon reklamami vsak dan v večini nabiralnikov? Plačat moraš nalepko, da ti jih ne mečejo! PLAČAT! Sicer malo, ampak zakaj? Veste kakšna ekološka katastrofa so reklame? Tisti papir večinoma ni razgradljiv, še gori ne! Sam strup.
Prva sem za čuvanje okolja. Ampak dokler bo čuvanje razumljeno tako, da se bo kaznovalo potrošnika, ker ni vsake posamezne smetke razvrstil, gospodarstvo pa gleda samo na zaslužek, bom to počela samo toliko, kolikor bo nujno potrebno, pa čisto nič več. Me ne pripraviš, da bi recimo plastenko od mleka oprala preden jo vržem.
Nikec3
# 19.06.2018 ob 09:56
Torej, do danes so bile plastične vrečke smeti v gozdu, od danes naprej pa tega ne bo več, ker bomo ves gozd porabili za izdelavo papirnatih vrečk. Čestitam!

V Sloveniji je gozda vedno več. Ni panike.
Nikec3
# 19.06.2018 ob 09:54
Marsikaj se da na hitro storit. Pijače so lahko v steklenicah ali pločevinkah. Če že mora bit plastika, je veliko bolje tetrapak embalaža. Slamice so lahko "papirnatne", enako kozarci za "enkratno uporabo". Vrečke so spet lahko iz papirja namesto iz plastike.
Zoro27
# 19.06.2018 ob 08:47
@30 Vam še ni kapnilo, da četudi Slovenija v celoti prepove plastiko, da ne bo to za svet nič drugače... Le Slovenci bomo potegnili kratko...

Ne hvali se preveč s svojo zaplankanostjo.
r5
# 19.06.2018 ob 08:18
Bravo! Cela Slovenija vsaj deset let prepozno ..
Bondjanez
# 19.06.2018 ob 08:00
Roko
Predvidevam,da volis JJ ??
Macy
# 19.06.2018 ob 11:00
Ja, niso problem samo vrečke, kot vas je že nekaj lepo napisalo. Jaz grem v trgovino vedno s svojimi vrečkami (ne plastičnimi) in privlečem domov toliko plastike, da po enem šopingu zabašem pol kante za smeti (sadje v plastiki, zelenjava zavita v plastiko, voščilnice za rojstni dan v plastiki, meso v plastiki...). Kot je napisala @krena - dokler ne bodo proizvajalci naredili svoje dolžnosti in nehali s tem, (pa naj se mi še tako trudimo reciklirati, ločevati, ukiniti plastične vrečke) je vsak naš poskus pljunek v morje.

Azija pa je tudi zgodba zase - če pa njih kaj briga o okoljevarstvu...Tam pa res ni stvari, ki je ne dobiš v plastični vrečki - od juhe na stojnici naprej. Ko jo uporabiš, jo pač elegantno vržeš na tla. Čisti so res samo najbolj turistični deli (samo ne stopit na kakšno stransko ulico). Evropa je lekarna proti tisti plastični greznici.
fritaja
# 19.06.2018 ob 10:49
Lupo
# 19.06.2018 ob 08:31
Včeraj sem ob železniški progi nekje med Šiško in Medvodami videl dva razpadajoča vagona cisterni.

Vlaknata azbestna izolacija je visela na vse strani.


A si prepričan, da je bil tisto azbest? Kot laik bi jaz pomislil, da je glede na to, da je bila cisterna, šlo za nekakšno toplotno izolacijo. Morda kamena volna.
Šentvid
# 19.06.2018 ob 09:48
Bolj papeški od pape !
Zakaj ne prepovejo proizvodnjo vrečk , a ne prepoved ?

Posledice globalizacije , in spet smo na začetek !

lp
Skular
# 19.06.2018 ob 08:37
Najvec so tukaj krivi supermarketi ki ti pivsod ponujajo plastiko dajte papirnate ali nekaksne okolju prijazne materiale pa bo samo ne tako da bodo placljivi plastika pa se vseeno zastonj ker potem niste naredili nic.
Lluka
# 19.06.2018 ob 07:56
Težava je predvsem v kmetijstvu s to plastiko..... danes se bale zavija v folijo..... ta folija pa konča kje? Delež kmetov jo pospravi ali odda v reciklažo, delež nemarnežev pa balo oz folijo prereže.... in pusti tam da jo govedo scokla v zemljo.....
zapravico
# 19.06.2018 ob 07:46
Z lahkoto.Lahko pa bi trgovine dale vsakemu kupcu eno močno vrečo z njihovo reklamo zastonj,in bi tudi oni prispevali k ekologiji,no pa da jih vidimo.
Lluka
# 19.06.2018 ob 07:33
Ah dejte no ga svirat. Samo 20 let nazaj in več je bilo nekaj običajnega imeti oz dobiti škrnicelj. A danes ga pa morajo biti celo pozvani da morajo oz ga ponudijo škrniclje?

Jao.....
kingeston
# 19.06.2018 ob 13:26
buzurirajo samo tiste katere si upajo nadlegovati, ne pa tiste ki svinjajo !
oliva
# 19.06.2018 ob 12:12
Hecno, pri celo taki temi imajo pluse tisti posti, ki so najbolj 'kulturni' (ki se jezijo kakopak čez kulturo DRUGIH).

In 'smo' ciganarija, balkanci (ves folk vsega balkana je cigojner, vsi svinjajo razen avtorja), 'kozla' se tle itd. :o)))
In - našli smo krivca za plastiko.
Jankovića in 'levo' vlado. :D :D
ZalifMulafa
# 19.06.2018 ob 12:07
V slovenskih dijaških domovih in osnovnih šolah imajo vsak kos kruha zapakiran v svojo plastično embalažo. Dokler počnemo takšne neumnosti nam tudi prepoved plastičnih vrečk v trgovinah ne bo veliko pomagala. Vsekakor pa podpiram takšen ukrep, nekje je treba začeti.
hizli tren
# 19.06.2018 ob 10:00
seveda ja.
ker vrečka je bistvo onesnaževanja v sloveniji....

spet se išče vzroke tam kjer niso
ginza
# 19.06.2018 ob 09:53
Se strinjam, lahko bi bilo manj plastike, AMPAK, problem ni to, da uporabljamo plastične vrečke, problem je, DA JIH MEČEMO, pardon, MEČETE VSEPOVSOD NAOKROG. Potrebujte KULTURO, ne papirnatih vrečk. Potrebno je konsistentno odlaganje odpadkov tam, kamor spadajo (beri: v kante za smeti, ločevanje in reciklaža).

Balkanci ste tako preklemansko leni, da tudi ko mečete odpadke v kanto, jih mečete mimo, da ležijo po tleh. Ko je ena kanta polna, vaša lenoba ne dovoljuje, da bi dvignili pokrov druge prazne kante, ampak raje vržete v polno, da se vse po tleh stresa. To vidim tudi ob spehajalnih poteh. Kanta polna in folk še kar meče notri, pardon, mimo. Če je kanta polna, ODNESEŠ VRŽEŠ V NASLEDNJO KANTO ALI PA DOMOV. Pred blokom sem videla, kako ljudje odlagajo polne zaprte kozarce z vloženo hrano kar med kosovni odpad! Kako kozarec, v kateri je še marmelada, ali steklenico, v kateri je še polno tekočine, kar postavijo zraven kante za steklo, češ bo že nekdo drug počistil za mano. Čista ciganarija. Pred blokom, tam, kjer ljudje ŽIVIJO. Fuj. Še pes se ne bo usral, tam kjer spi, razen če nima izbire.

Bomo plastenke zamenjali s steklenicami in bodo razbite steklenice ležale povsod. Bomo plastične vrečke zamenjali s papirnatimi in bo papir ležal povsod. Da ne govorim o cigaretih. Kadilci ste čisto svoja živalska vrsta packov. Naučite se obnašati, pa ne bo problema z nobenimi materiali.
GORILA
# 19.06.2018 ob 09:31
Torej, do danes so bile plastične vrečke smeti v gozdu, od danes naprej pa tega ne bo več, ker bomo ves gozd porabili za izdelavo papirnatih vrečk. Čestitam!
naš človek
# 19.06.2018 ob 08:34
Mal bo treba pozornost preusmeriti na skupno količino plastike, ki jo prinesemo iz trgovine. Seveda ne potrebujem vrečke v trgovini, če je sendvič zavit v plastiki, pa motovilec v plastični foliji, marelice v plastični košarici itd.
Lupo
# 19.06.2018 ob 08:31
Včeraj sem ob železniški progi nekje med Šiško in Medvodami videl dva razpadajoča vagona cisterni.

Vlaknata azbestna izolacija je visela na vse strani.
slovenec5
# 19.06.2018 ob 08:26
Plastika je pravzaprav dovolj čist material, ki se mu človeštvo ne bo nikoli odpovedalo. Problem je v ljudeh, tudi kadimo ne več v javnih prostori ali ne? Kdo bi kaj takega podpisal pred 50 leti?
Plastična vrečka sploh ni težava, če jo po uporabi odložiš na pravo mesto. Mnogo večja težava so zdravila, ki na tak ali drug način pridejo v pitno vodo, da ne govorim o škropljenju poljščin itd itd...
Poglejte le nategavščino z varčnimi žarnicami.... to strupeno iznajdbo, kjer je nekdo naplahtal prav take kot ste tu... Plačate več, visite manj, pa še zelo se lahko zastrupite, če se vam zadeva razbije blizu vas... da o ogljičnem odtisu sploh ne razpravljamo.
Ampak je fino podpirat take zadeve in mislit kako kull in napredno razmišljaš... potem pa nazaj v svoj varen plastičen svet... zelo po ljubljansko, kjer miljonar ki mu ljudstvo plača za 16 mil dolgov brez težav še naprej vodi mesto, govori na sindikalni proslavi in delavcem pripoveduje kaj je dobro za njih.
Ne se razburjat...le ogledalo sem nastavil:9
pazi_mina
# 19.06.2018 ob 07:32
brez veze, brez pomena in brez vpliva na globalno rešitev problema...ni problem plastična vrečka v razvitem svetu, ker bo le-ta itak končala v reciklažnem postopku...problem plastike je potrebno reševat v afriki, indiji in bangladešu, indoneziji...
samogledam
# 19.06.2018 ob 06:44
pa saj iz. zelezjem, aluminijem in plehom ni nic drugace, okoli sebe se ozrite...vec ljudi vec smeti.
kingeston
# 20.06.2018 ob 11:51
Dokler Azija tega ne uredi to ni naš problem, al kako?

ne, ni naš problem, ker proti njim NE svinjamo ! vse lepo odlagamo ali recikliramo.

pejt v afriko in azijo bozurirat prave svinjatorje, ne pa tu jamrat za prazen nič
DrMatilda
# 19.06.2018 ob 13:25
Glavni vir bolezni smo ljudje. Saj so rastline in živali tudi okužene, mrčes pa sploh, ampak tiste bakterije, virusi in plesni se ne primejo naših teles. Ljudi je pa čedalje več in tudi hitro potujejo po celem svetu. Bolezen je organizem kot vsak drugi,stalno se bori za hrano in beži pred škodljivci, zato postanejo odporni na razmere, v katerih živijo. Sčasoma se bolezni prilagodi tudi prebivalstvo, ne pa tudi tujci, ki njihove mutirane bolezni raznesejo povsod po svetu. Mednarodna trgovina se pred okužbami brani s posameznimi postopki razkuževanja, ne samo hrano, vsi izdelki morajo biti razkuženi, obsevani z ultravijolično svetlobo in še kaj, preden pridejo na police celega sveta. Ljudje pa ne, pregledujejo nas starejši zdravniki, ki se jim še očal ne ljubi nadeti in ne vidijo drobnih znamenj bolezni, čakalne dobe so lahko pri nas več let, antibiotike šparamo za elito, ker postane bolezen odporna nanje in je zato bolje, če jih porablja čim manj ljudi, medtem okužbe postanejo kronične in se prenašajo na ostale prebivalce.
Nano strupe sem opisal pa že v prejšnjem komentarju, mogoče bi lahko dodal še, da se narava nikoli več ne bo povrnila v staro stanje in bo nujno nastalo nekaj novega, še bolj čudnega kot tisto prej in kar poznamo danes.
Kazalo