Goriška Brda bodo morda že v bližnji prihodnosti del svetovne kulturne in naravne dediščine. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Goriška Brda bodo morda že v bližnji prihodnosti del svetovne kulturne in naravne dediščine. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Goriška brda, vinograd, trta
V Furlaniji menijo, da bi z vpisom italijanskega in slovenskega dela Brd na Unescov seznam bolj mednarodno prepoznavna postala tudi tamkajšnja vina. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Unesco je letos na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine vpisal dva majhne koščka Slovenije, slovenska gozdna rezervata Snežnik - Ždrocle (velikost 793,9 hektarja) in Pragozd Krokar (74,5 hektarja). Poleg omenjenih starodavnih bukovih gozdov so na Unescovem seznamu še Idrija, Škocjanske jame in del Ljubljanskega barja, kjer so našli ostanke koliščarskih naselbin.

Na Unescovem poskusnem seznamu svetovne dediščine, ki je obvezna stopnja v nominacijskem procesu, je vpisanih še pet slovenskih nominacij, Matični kras, Fužinske planine v Bohinju (območje od Studorja do Tosca z vmesnimi planinami), Partizanska bolnica Franja, Arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi ter Pot miru od Alp do Jadrana – dediščina 1. svetovne vojne.

Nominirancem naj bi se kmalu pridružila še Goriška brda z okolico. Vendar ideja za vpis Brd na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine ni vzklila v Sloveniji, temveč v sosednji Italiji.

Ozemlje med Sočo in Idrijo
Nekateri italijanski oz. natančneje furlanski mediji so nedavno poročali, da se je slovensko zunanje ministrstvo pozitivno odzvalo na prošnjo za skupno nominacijo vpisa Collio - Goriška brda oz. podeželja med rekama Sočo in Idrijo (rečica, ki izvira na slovenski strani hribovja Kolovrat in nato v zgornjem toku teče ob državni meji z Italijo, kasneje pa se preusmeri v furlansko nižino ter deli Brda in Beneško Slovenijo) na seznam Unesca.

Komisar za kmetijstvo in gozdno gospodarstvo v Furlaniji - Julijski krajini Cristiano Shaurli pa je izjavil, da je slovensko pozitivno mnenje za nominacijo še en dokaz plodnega mednarodnega odnosa s Slovenijo. Morebitni vpis na seznam Unesca pa bi po njegovem mnenju pripomogel k večji prepoznavnosti Brd in vloge, ki si jo furlanska bela vina zaslužijo tako v domačem kot mednarodnem okolju.

Zelena luč MZZ-ja za kandidaturo
Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) so za MMC pojasnili, da nimajo posebne vloge pri postopkih priprave, podpore in potrjevanja omenjene kandidature. "Priprava dosjeja nominacije in vse dokumentacije je namreč v pristojnosti lokalnih skupnosti, ki so tudi njeni pobudniki. Dosje se pripravlja v okviru čezmejne delovne skupine, pri pripravi pa mora sodelovati stroka, ki bo pomagala določiti vsebinsko in postopkovno plat projekta, da bi ta ustrezal pogojem za tovrstno kandidaturo. Izvedbo predhodnih postopkov na državni ravni vodi Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za zunanje zadeve pa, po izvedenih postopkih v okviru Slovenije, skupaj z njim sodeluje pri oddaji nominacije na sedež UNESCO v Parizu," pravijo na MZZ-ju.

Zunanji minister Karl Erjavec je sicer v odgovoru predsednici dežele Furlanije - Julijske krajine Debori Serracchiani glede poslane pobude o projektu prizadevanj za vpis pokrajine Collio - Goriška brda na seznam svetovne dediščine UNESCO navedel, da Slovenija podpira tovrstne pobude čezmejnega sodelovanja in si prizadeva za povezovanje ter skupno delo pri čim več kakovostnih projektih na obmejnem prostoru. Glede na pozitivno naravnanost sodelovanja občin na obeh straneh meje pa po Erjavčevih navedbah Slovenija pobudo podpira in želi, da bi vloženi napori pri tem projektu, ob upoštevanju strokovnih in drugih pogojev, pripeljali do skupno predložene čezmejne kandidature.