Sorodna novica Zaradi neurij 1979 urgentnih dogodkov, ponoči evakuirali tabornike in skavte

Razmere za nastanek neurij so tako veliko ugodnejše kot nekoč. Strokovnjaki opozarjajo, da nas burno vreme ne bi smelo več presenetiti, potrebovali pa bi tako kratkoročne ukrepe kot tudi medsektorsko usklajeno prilagajanje podnebnim spremembam.

Globalno segrevanje ne vodi le v suše; za vsako stopinjo dviga temperature se poveča količina pare v zraku, to pa je glavno gonilo močnih neviht, je pojasnil klimatolog Gregor Vertačnik z agencije za okolje (Arso). "Vsekakor bi ob nadaljnjem dviganju temperature, recimo za tri, štiri stopinje Celzija, v naših krajih bila neurja še bistveno močnejša, kot so zdaj. Z močnejšimi sunki vetra, zlasti močnejšimi nalivi in debelo točo," je povedal.

Četudi večina modelov kaže, da bo padavin poleti manj, bodo sušna obdobja prekinjala neurja, in temu se bo treba prilagoditi. "Marsikaj bo treba postoriti zato, da bomo izboljšali strehe, ki bodo varne pred močnimi sunki vetra in debelo točo. Več bo treba vložiti tudi preventivo glede hudourniških poplav, paziti bomo morali bolj kot doslej, tudi na plazove," je naštel Vertačnik.

Sorodna novica Žveglič: Ponekod je škoda na poljščinah 100-odstotna

Novi modeli zavarovanja in izobraževanje

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj dodaja, da bi kratkoročno morali razmisliti o novih modelih zavarovanja, prav tako pa izobraževati prebivalstvo. "Kam se umakniti, kako reagirati ob poplavi, kako reagirati ob močnem neurju, to se mi zdi minimalen strošek, minimalen napor, če rešimo vsaj eno življenje," je opozorila.

Dolgoročno pa bi potrebovali usklajeno politiko prilagajanja, da ne bo tega vsak sektor počel po svoje in skušal, denimo, priti do vodnih virov. "Voda je od vseh, potrebuje jo turizem, potrebuje jo kmetijstvo, zdravstvo, potrebujemo jo mi potrošniki. Dogovor, kako deliti takšne stvari, niti približno še ni narejen," je dejala Kajfež.

Kot še pravi, so bila prva opozorila dana že pred 20 leti, a odzvalo se je le ministrstvo za obrambo.