"Hrbtenica" predsedovanja Svetu EU je bila začrtana tik pred začetkom predsedovanja, na vprašanje opornih točk vodenja povezave odgovarjajo pri Svezu. "Takrat smo opredelili pet ožjih prednostnih nalog in ob koncu predsedovanja ugotavljamo, da smo na vseh petih dosegli pomemben napredek."

Na področju boja proti podnebnim spremembam smo dosegli dogovor o osnovnih načelih in časovnem okviru sprejemanja podnebno-energetskega zakonodajnega svežnja EU. Sklenjena je bila mreža stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov za države zahodnega Balkana, znova je utrjena njihova evropsko perspektiva. Dodajajo, da na tem področju velja izpostaviti tudi vizumsko liberalizacijo.

V sodelovanju z evropskimi institucijami, verskimi voditelji in predstavniki civilne družbe je bil na številnih dogodkih in konferencah aktivno promoviran in vzpodbujan medkulturni dialog. "Poleg navedenega smo dosegli še veliko drugih uspehov. Sprejeli smo številne direktive in uredbe, ki morda niso najbolj medijsko odmevne, so pa prav tako pomembne za državljane EU-ja."

Časa je vedno premalo
Pri vprašanju o področjih, kjer bi se predsedujoča Slovenija lahko odrezala bolje, poudarjajo, da so interesi držav članic ali institucij preveč različni, da bi prišli do dokončnega dogovora v šestih mesecih. "Postopki odločanja so v EU-ju precej kompleksni, zlasti ko gre za postopek soodločanja med Svetom in Evropskim parlamentom, zato se malokateri zakonodajni predlog sprejme v šestih mesecih. Tako je tudi Slovenija, kot vsa predsedstva, bodisi zbližala stališča članic ali izpeljala do konca predlog, ki je bil na dnevnem redu EU že pred njenim predsedovanjem, ali začela njegovo obravnavo in ga nato predala v nadaljnje usklajevanje naslednjemu predsedstvu."

"Predsedstvo je zelo dobro sodelovalo z vsemi članicami in tudi z Evropskim parlamentom. Dokaz so številni kompleksni dogovori. Z Evropskim parlamentom smo dosegli npr. dogovor o satelitsko-navigacijskem sistemu Galileo in pa npr. o direktivi o odpadkih, ki je izjemnega pomena za varstvo okolja. Izmed pogajanj s članicami pa velja izpostaviti direktivo o delovnem času, kjer so imele velike članice, na primer Velika Britanija, že več let zadržke, Sloveniji pa je stališča uspelo uskladiti. Enako velja za potrditev pogajalskega mandata za začetek pogajanj za novi sporazum med EU-jem in Rusijo."

Na vrsti je Francija
Slovenija bo predsedovanje predala Franciji v torek, 1. julija. Med bolj odmevnimi dosjeji, ki jih predajamo Franciji, velja izpostaviti rešitev situacije po negativnem referendumu o Lizbonski pogodbi na Irskem, nadaljevanje pogajanj na podnebno-energetskem svežnju,
nadaljevanje pogajanj z evropskim parlamentom o zakonodajnem paketu za notranji trg za elektriko in zemeljskim plinom ter nadaljevanje pogajanj z evropskim parlamentom o direktivi o delovnem času.