Problematika beguncev zaradi konfliktov, podnebnih sprememb in rastočega števila prebivalstva po svetu dobiva vse večje razsežnosti. Tudi Slovenija ni izjema v teh dogodkih, le da se v begunskih tokovih pojavlja predvsem kot prehodna in ne ciljna država, zato se ljudje pri nas znajdejo bolj po nesreči.
Omenjena številka 43,3 milijona beguncev je sicer najvišja v zadnjih 15 letih, v zadnjih 20 letih pa je tudi najbolj upadlo število ljudi, ki so se lahko vrnili nazaj na svoje domove. Sodeč po podatkih Združenih narodov, je problematika beguncev najbolj pereča v jugozahodni Aziji, kjer jih je prek 2,8 milijona, na Bližnjem vzhodu (1,875 milijona) ter v severni, južni in zahodni Evropi (1,46 milijona).
"Odšli smo iz svoje hiše, iz svojega kraja in svoje države, ker smo bili v to prisiljeni. Z možem sva morala rešiti sebe in otroka. Prišli smo v Slovenijo, da zaprosimo za pomoč – za zaščito. Leta 1999 je srbska oblast mobilizirala mojega moža in se je v vojni na Kosovu moral boriti na strani Srbov. Ko se je vojna končala, so Srbi pobegnili v Srbijo, mi pa smo ostali v svojem kraju. Na oblasti so sedaj Albanci. Vse, ki so bili mobilizirani v srbsko vojsko jih imajo Albanci na seznamu in jih preganjajo. Na tem seznamu je tudi moj mož. Junija (istega leta, kot smo pribežali v Slovenijo) so nas klicali po telefonu in nam grozili, da nas bodo ubili. Nekaj dni pozneje so trije vdrli v našo hišo in iskali moža. Na našo veliko srečo ta večer nismo bili doma – bili smo pri mojih starših. Ko smo se vrnili domov, smo našli razmetano stanovanje ter objokane in preplašene moževe starše. Kakor hitro je bilo mogoče, smo spakirali svoje stvari in odšli iz svoje hiše. Zapustili smo vse, niti avtomobila nismo uspeli prodati. Denar za pot smo si sposodili pri mojem očetu in z Božjo pomočjo smo čez tri dni krenili proti Sloveniji. V Sloveniji smo zaprosili za azil."
Vir: Jezuitska služba za begunce
Da bi opozorili na problematiko beguncev, je slovensko ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) skupaj z Evropskim skladom za begunce začelo projekt begunec.si, s katerim želijo predvsem sporočiti pomen vključevanja beguncev v slovensko družbo in vzpostavljanja medkulturnega dialoga ter opozoriti na to, da so begunci ljudje, ki imajo za seboj svojo tragično zgodbo.
Največ jih je pribežalo iz Srbije, Črne gore in Kosova
Sodeč po zadnjih podatkih, je bilo marca v Sloveniji 128 oseb s statusom begunca, največ pa jih je bilo iz Srbije, Črne gore in Kosova (58), Kazahstana (13), BiH-a (9), Afganistana (7), Somalije (5), Sudana (5), Iraka (4), Konga (4), Makedonije (3), Kameruna, Rusije in Sierre Leone po dva ter po en iz Albanije, Eritreje, Nigerije, Zimbabveja, Uzbekistana in Šrilanke.
Status beguncev pri nas je urejen prek Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in Protokola o statusu beguncev iz leta 1967, dodatno pa ga urejata še Zakon o mednarodni zaščiti ter Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito.
Ponekod izenačeni z državljani
V okviru tega imajo begunci pri nas pravico do nastanitve v nastanitvenih zmogljivostih MNZ-ja, denarnega nadomestilo za zasebno nastanitev, zdravstvenega varstva, kritja stroškov, povezanih s priznavanjem tujih diplom, spričeval ipd., tečajev slovenskega jezika ter še nekatere druge pravice.
Begunci so glede pravic izenačeni najmanj s tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Sloveniji, pri določenih pravicah pa so izenačeni z državljani. To jim omogoča tudi pridobitev otroškega dodatka in štipendije. Pomoč jim nudijo nevladne organizacije, kot so na primer Jezuitska služba za begunce, Slovenska filantropija, Amnesty International v zadnjem času pa so vse bolj izpostavljeni tudi Nevidni delavci sveta.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje