Lampedusa se le redko pojavi v katalogih turističnih agencij, zato pa je to ime toliko pogosteje izgovorjeno v informativnih oddajah, saj na njene obale dan za dnem prihajajo izčrpani migranti, ki v Evropi vidijo upanje na boljše življenje.
Otok je od tunizijske obale oddaljen le 113 kilometrov, od januarja pa je zasilno zatočišče na njem našlo že 19.000 Afričanov, predvsem Libijcev in Tunizijcev. Če vemo, da se je samo v treh dneh na obalo Lampeduse zateklo 3.000 migrantov, lažje razumemo dejstvo, da zdaj na otočku, ki se sicer preživlja z ribištvom, živi že več afriških priseljencev kot domačinov. Natančneje, domačinov je 5.300, priseljencev pa že več kot 7.000.
Lampeduso je danes obiskal tudi italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je obljubil, da bo otok kmalu brez beguncev. "V od 48 do 60 urah na Lampedusi ne bo več beguncev," je napovedal Berlusconi, ki je med prebivalci, ki so ga pričakali pred mestno hišo, požel velik aplavz. Premier je prebivalcem Lampeduse obljubil davčne olajšave in nova vlaganja v turizem, ribičem bencin po znižanih cenah, prostocarinsko območje okoli otoka in da bo otok znova postal raj, kot je nekoč že bil. Poleg tega je Berlusconi, ki si je na otoku v torek celo kupil hišo, domačinom obljubil, da bo otok predlagal za Nobelovo nagrado za mir.
Še danes naj bi več italijanskih ladij begunce z Lampeduse začelo odvažati v centre po Italiji, italijanska vlada pa se s tunizijskimi oblastmi dogovarja o repatriaciji dela beguncev. Tunizijce naj bi skušali v domovino vrniti do konca tega tedna, za ustavitev begunskega vala pa je Italija pripravljena Tuniziji ponuditi 130 milijonov evrov.
"Kar je dovolj, je dovolj"
Italijani imajo vsega tega dovolj, zato so v obupu protestirali pred mestno hišo in zagrozili, da bodo zaprli zasilna zatočišča in trgovine, da bi bili prišleki prisiljeni zapustiti otok. Ogorčeni ribiči so zasegli prazne ribiške čolne, s katerimi so priseljenci dosegli italijansko obalo, drugi pa so v znak protesta prevračali smetnjake. "Kar je dovolj, je dovolj. Otok je povsem nabit," je pisalo na transparentu. Domačini grozijo, da bodo, če vlada ne bo takoj poslala ladij, na katere bo naložila Afričane in jih razporedila po drugih mestih, zaprli vse ustanove na otoku, trgovine in urade. "Tako nihče ne bo mogel niti jesti," pravijo.
Njihov bes lahko razumemo. Po političnih krizah v Tuniziji, ko se je po padcu predsednika Bena Alija sprostil mejni nadzor za pot v Evropo, in Libiji je obala Lampeduse doživela naval mladih afriških moških, ki stremijo k boljšemu življenju. Po vseh hribih so tako postavljena začasna šotorska taborišča, v katerih Afričani čakajo, da jih bodo prepeljali na celino.
Razdalja med Valletto in Tripolisom je le 350 kilometrov, kar pomeni, da je tudi ta država, ki je v Evropsko unijo vstopila leta 2004, vstopna točka za Libijce, ki so pobegnili pred nemiri, ali pa za ekonomske migrante. Medtem ko tiste, ki prispejo na Lampeduso, kmalu preselijo na celino, pa Malta migrante naseli v zbirne centre, kjer lahko ostanejo največ 18 mesecev. Od začetka krize v Libiji je država sprejela 6.000 migrantov.
"Kar sem videl na Lampedusi, je zares stanje brezupa. Tunizijci so otok dobesedno zavzeli, zdaj pa trkajo že na vrata domačinov in jim grozijo," je dejal guverner Sicilije Raffaele Lombardo. Sicer pa so (za zdaj) resni incidenti med domačini in prišleki redki, in to kljub pomanjkanju vode, zdravil in slabim življenjskim razmeram. A to se lahko kaj kmalu spremeni - Lampedusa je za mnoge "tempirana bomba".
Žalostne zgodbe migrantov
Vlada Silvia Berlusconija, ki tudi sama opozarja na težavo, je Tuniziji obljubila več kot 200 milijonov evrov pomoči v denarju in kreditih, od Evropske unije pa zahteva pomoč, saj opozarja, da si veliko priseljencev želi iz Italije vstopiti v druge države, predvsem Francijo. Urad Združenih narodov za begunce pa opozarja, da migranti prihajajo v izjemno slabih življenjskih razmerah. "Neka ženska je celo rodila na čolnu, dve pa sta med težko plovbo doživeli splav," je dejala Melissa Fleming. "Tako Italija kot Malta pa se že pripravljata na nov velik val migrantov iz Libije," je dodala.
Ker Lampedusa že poka po šivih, so nekatere čolne z mladimi Afričani, ki v Evropi želijo poiskati delo, preusmerili na Linoso, še na en italijanski otoček v arhipelagu. Več sto migrantov čaka tudi v Minei v bližini Catanie in v Mandurii pri Tarantu, kjer so pred dnevi postavili pravo šotorsko "mesto".
Gadafi: EU bo postala "črnska"
Lani decembra je libijski voditelj Moamer Gadafi opozoril voditelje Evropske unije, da bi lahko "regija postala črnska, saj si milijoni Afričanov želijo priti v Evropo". Leta 2008 je sicer Libija obljubila, da bo poostrila mejni nadzor, Italija pa ji je po takratnem dogovoru izplačala pet milijard dolarjev. Ukrep je povzročil, da je leta 2010 v Italijo prišlo le še 3.000 libijskih migrantov - v primerjavi z rekordnimi 37.000 leta 2008. Od sredine letošnjega februarja pa je Libijo zapustilo skoraj 225.000 ljudi - 115.000 jih je pobegnilo v Tunizijo, 102.000 v Egipt, 2.000 v Niger, 5.500 pa v Alžirijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje