Dogodkom in izjavam v zadevi Patria, ki pošteno pretresa domačo (in mednarodno) srenjo, ni videti konca. Foto: MMC RTV SLO
Dogodkom in izjavam v zadevi Patria, ki pošteno pretresa domačo (in mednarodno) srenjo, ni videti konca. Foto: MMC RTV SLO
Jože Zagožen
Jože Zagožen po nasvetu pravnega strokovnjaka med preiskavo ne daje izjav. Foto: MMC RTV SLO

Na zaslišanjih prejšnji teden je bilo po besedah Björkquista na mizi veliko dokumentov, ki so vsi povezani z eno ali več osebami. To je po njegovem mnenju tudi razlog, da so jih pokazali osumljenim. Glede zaslišanja nekdanjega premierja Janeza Janše pa finski preiskovalec ni želel razkriti, koliko dokumentov mu je bilo pokazanih in kateri.

Na vprašanje, ali t. i. štabni dokument, o katerem je v preteklih dneh govoril Janša, torej ni tako pomemben za preiskavo, je Björkquist odvrnil, da to seveda je pomemben dokument. Je pa poudaril, da želi pri tem razjasniti, da Anton Rop in Janez Drnovšek, ki sta v dokumentu omenjena, "nista osumljena ničesar v tej preiskavi, ki jo vodim". Današnja Mladina je poročala, da Björkquist razprave o štabnem dokumentu ne razume, saj da Drnovšek in Rop "nista pomembni imeni".

Finski preiskovalec ni želel odgovoriti, česa je osumljen Janša. Dejal je le, da je v preiskavi v vlogi osumljenca. "On sam to ve. Če hoče podati to informacijo, to lahko naredi," je pojasnil.

Zaslišan tudi Zagožen?
Na vprašanje, ali pozna Jožeta Zagožna, ki je bil v prejšnjem mandatu direktor Holdinga Slovenskih elektrarn in predsednik nadzornega sveta Gorenja, je odgovoril, da ga je že srečal.

Po virih Slovenske tiskovne agencije naj bi kriminalisti pretekli teden namreč zaslišali tudi Zagožna, a Björkquist informacije uradno ni želel potrditi. Prav tako omenjene informacije ni potrdil Zagožen. Kot je dejal za STA, o tem v času preiskave ne bo dajal nobenih izjav. To mu je pred kratkim svetoval tudi njegov pravni svetovalec, je pojasnil Zagožen.

Preiskovalni proces in medijski proces
Poudaril je, da se v zadevi Patria peljeta dva procesa. Eden je tisti, ki ga peljejo organi, torej uradni, drugega pa peljejo novinarji. Ob sodbi, ki naj bi bila pravična, se tu po njegovih besedah "ustvarja vzporedna sodba ljudstva". Kot je poudaril Zagožen, bi bilo treba počakati, da organi svoje opravijo, šele nato naj komentatorji in novinarji to komentirajo.

Zaradi zapisov v nekaterih medijih si po njegovih besedah ljudje, ki se ne poglabljajo, o zadevi ustvarijo vtis še pred koncem postopka. Po drugi strani pa je velikokrat tako, da tudi organi potem delujejo pod pritiskom javnosti, je še dodal Zagožen.