Brez tega, da se široko odpre prostor tako za velike kot za male naložbe, v Sloveniji ne bo napredka - še posebej ne, če morajo podjetniki za osnovne naložbe čakati leta, je na tiskovni konferenci dejal minister za infrastrukturo in prostor, Zvonko Černač.

S svežnjem zakonov, ki bodo predvidoma sprejeti še na julijski seji DZ-ja, namerava vlada odpravljati administrativne blokade. Odpravljajo se ovire, ki so bile zaznane v praksi, postopki pa bodo krajši in precej cenejši, zagotavljajo na ministrstvu.

Prvi korak je predlog novele zakona o graditvi objektov. Ta med drugim predvideva, da za enostavnejše gradnje, kot so enostanovanjske hiše, ni več obvezno uporabno dovoljenje. Če ga bo naložbenik želel, ga bo seveda lahko pridobil, je pojasnil Černač.
Med druge konkretne spremembe spadajo še odprava obveznosti pridobitve projektnih pogojev (odločitev ostaja na projektantu); krajšajo se roki za izdajo soglasij; pri pridobivanju gradbenega dovoljenja ne bo več nujna ustna obravnava; vpeljuje se fikcija vročanja vabil in odločb.
Ob uporabi naprednejših - energetsko in okoljsko učinkovitejših - rešitev bo mogoča tudi gradnja samooskrbnih stavb, ki ne bodo priključene na javne komunalne rešitve.

Černač je napovedal dosledno upoštevanje načela, da molk organa (neodgovor uradnega organa v določenem časovnem roku) pomeni odobritev.

Ministrstvo ne bo potrjevalo OPN-jev
Vlada bo posegla še v zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Bistvena sprememba: ministrstvo, pristojno za okolje, ne bo več potrjevalo občinskih prostorskih načrtov. "Za marsikoga je to mogoče del pravne varnosti, a je bistveno bolj pomembno, da izvajamo ustrezen nadzor," je pojasnil. Ko bo občina pridobila vsa potrebna dovoljenja, bo dovolj le še objava v uradnem listu.

"Intervencijski" poseg v podrobne prostorske načrte
Kot velik problem je izpostavil rigidnost občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), še hujši problem pa nastane, ker mnoge občine OPPN-jev sploh nimajo sprejetih. Lokalni podjetniki pogosto želijo širiti proizvodnjo, a na ustrezna dovoljenja čakajo leta in leta, medtem pa poslovne priložnosti minejo, razvoj pa je ustavljen. Minister zato napoveduje možnost 'intervencijskega' posega, ki bi pod določenimi pogoji in pod "vso strokovno presojo" omogočil investicijo v manj kot šestih mesecih.
Taka širitev po Černačevih besedah ne bo mogoča na kmetijska zemljišča.
Krajše pri državnem prostorskem načrtu
Pri prostorskem načrtovanju na najvišji ravni Černač zaradi novosti pričakuje skrajšanje postopka sprejemanja državnih prostorskih načrtov (DPN) s povprečno petih na eno do dve leti. Najbolj vnebovpijoče je 11-letno sprejemanje v določenem primeru, je opozoril na situacijo, ki "kliče po spremembah". Med drugim bo omogočena hkratna javna in strokovna obravnava DPN-jev; podatke, potrebne v tem postopku, pa bo prepovedano zaračunavati.
V Avstriji dovolj štirje listi
Kot zgled birokratske ureditve je Černač pokazal na Avstrijo. Vse potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja dobi naložbenik v eni sami mapi na štirih listih, je poudaril. V Sloveniji zaradi številnih razlogov sicer hiter prehod na takšno poenostavitev ni mogoč, a ministrstvo deluje v tej smeri, je zagotovil.
Legalizacija črnih gradenj je izvzeta ...
Sveženj zakonov je vseboval tudi legalizacijo črnih gradenj pod določenimi pogoji. Zaradi negativnega odziva dela javnosti - tudi strokovne - ki bi po ministrovi oceni na vse z neurejenimi razmerami narisal črno piko, pa so legalizacijo iz tega svežnja izvzeli. "Če bi nadaljevali s postopkom v takšnih okoliščinah, bi bil namen izničen," je ocenil Černač.
... in gre v nov, poseben zakon
Ministrstvo bo zato legalizacijo črnih gradenj obravnavalo v posebnem zakonu, predvidoma že to jesen. To bo omogočilo širšo javno razpravo in dodatne izboljšave, da "omogočimo ljudem, ki so po večini brez svoje krivde prišli v neurejena razmerja, da jih uredijo". "Če bi imeli normalen sistem in normalne roke, potem sem prepričan, da več kot polovico teh primerov sploh ne bi bilo," je izjavil.
Vsi z neurejenimi gradnjami bi sicer morali za nazaj plačati vse neplačane prispevke (komunalni prispevek, za uzurpacijo itd.), s čimer bi se po ministrovi oceni v proračun v dveh letih nateklo nekaj 10 milijonov evrov. Tistih objektov, ki predstavljajo degradacijo okolja in predstavljajo konflikt med lastniki prostora, ne bo mogoče legalizirati.

Poenostavitev tudi za zagon gospodarstva
Preureditve bodo koristne tudi pri načrtih vlade za naložb v infrastrukturo, ki bodo pozitivno delovale na zagon gospodarstva in omogočale dalgoročni razvoj določenih industrijskih segmentov, je zatrdil minister. Hitrejše spremembe državnih prostorskih načrtov bodo imele neposredne učinke. Že prejšnji teden je sicer vlada sprejela DPN, ki omogoča gradnjo hidroelektrarne Brežice, še letos pa želi omogočiti tudi hidroelektrarno Mokrice - vse v sklopu spodnje Save.
V odzivu na novinarsko vprašanje se je dodaknil tudi vprašanja še ene velike naložbe v prostor, drugega tira med Koprom in Divačo. Trenutno poteka posodobitev obstoječe železniške proge, ki bo po Černačevih zagotovilih končana do leta 2015. A ta nikakor ne bo zadostovala za potrebe Luke Koper, saj bodo njene potrebe presegle tudi kapacitete prenovljenih tirov. Že leta 2018 bo število vlakov preseglo zmožnosti proge, je napovedal.
1,3-milijardni naložbi: drugi tir, Teš 6
Časovnica izgradnje drugega tira, ki naj bi bil končan med letoma 2021 in 2022, je predaleč, zato so na ministrstvu naročili preveritev alternativnih možnosti. "Sicer bo Luka Koper zaostala v razvoju, prometni tokovi pa bodo Slovenijo obšli," je pojasnil potezo. Začetek izvedbe projekta (kot Teš 6 vrednega 1,3 milijarde evrov) je za zdaj postavljen v leto 2014. Pogoj za to je že letos končana projektna dokumentacija in odkupi zemljišč.
Glede Teša 6 je ponovil stališče vlade, da mora podjetje predstaviti realno ceno in izpolniti pet vladnih pogojev za poroštvo, končna odločitev glede projekta pa ostaja v rokah državnega zbora.