Predlog SDS-a za pripravo ukrepov za vzpostavitev nadzora na meji z Italijo med poslanci nima zadostne podpore. Foto: Radio Koper
Predlog SDS-a za pripravo ukrepov za vzpostavitev nadzora na meji z Italijo med poslanci nima zadostne podpore. Foto: Radio Koper
Branko Grims
Branko Grims je v imenu predlagateljev opomnil, da se meje okoli Slovenije zapirajo in da še vedno ostaja nevarnost, da država postane žep za prebežnike. Foto: BoBo
false
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je poslance pomirila z besedami, da so razmere za zdaj obvladljive z rednimi oblikami policijskega dela, pripravljeni pa so tudi stopnjevalni ukrepi. Foto: EPA
Boštjan Šefic
Slovenija je uspešna pri varovanju schengenske meje, je dejal Boštjan Šefic. Foto: BoBo
Cerar
Premier Miro Cerar bo ob zaključku septembrske seje odgovarjal na vprašanja poslancev. Foto: DZ/Martina Čuk
Branko Grims
Poslanca SDS-a Branka Grimsa je zanimalo, kaj bo Cerar naredil, da omogoči neodvisno preiskavo domnevnega pranja iranskega denarja v NLB-ju. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Miha Kordiš
Poslanec Levice Miha Kordiš je opozoril, da je slovensko brezplačno šolstvo za starše v praksi nenavadno drago. Foto: DZ/Barbara Žejavac
Franc Jurša
Franca Juršo (DeSUS) je zanimalo, kdaj se bodo sprostili varčevalni ukrepi. Foto: BoBo
Bojan Dobovšek
Nepovezanega poslanca Bojana Dobovška je zanimalo, od kod bo vlada zagotovila sredstva za sanacijo javnih zdravstvenih zavodov. Foto: BoBo/Borut Živulović
Cerar odgovarjal na poslanska vprašanja

Predlog poslanske skupine SDS-a, naj vlada takoj pripravi vse potrebno za vzpostavitev nadzora na meji z Italijo za preprečitev večjega prehajanja ilegalnih migrantov, že v razpravi na matičnem delovnem telesu ni bil deležen podpore, zato je DZ na plenarni seji o problematiki opravil zgolj razpravo. Poslanec SDS-a Branko Grims je v imenu predlagateljev opomnil, da se meje okoli Slovenije zapirajo in da še vedno ostaja nevarnost, da država postane žep za prebežnike. Že sorazmerno majhno število migrantov bi v tem primeru pomenilo problem za gospodarstvo, varnost ljudi in socialo države.

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar mu je odgovorila, da so razmere za zdaj obvladljive z rednimi oblikami policijskega dela. Policija po njenih zagotovilih stalno spremlja razmere in ima pripravljene tudi stopnjevalne ukrepe. Kot je poudarila, pa na podlagi vseh pridobljenih podatkov in analiz v tem trenutku ni verjetno, da bi se prebežniki množično preusmerjali iz Italije proti Sloveniji.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je dodal, da omenjenega izziva ne podcenjujejo, ocenjuje pa, da vlada pri njegovem obvladovanju deluje dobro in uravnoteženo. Policija ustrezne ukrepe izvaja tako na zeleni meji kot tudi na mejnih prehodih. Izvedenih je bilo bistveno več ukrepov kot v minulih obdobjih, in to uspešno. Prav tako je ministrstvo dejavno na področju zakonodaje, je pojasnil.

Slovenija uspešno varuje schengensko mejo
Obenem je Slovenija uspešna pri varovanju schengenske meje, je zatrdil Šefic. Kot je ponazoril, to med drugim dokazuje podatek, da avstrijski organi v minulih tednih niso zaznali niti enega nezakonitega prehoda iz Slovenije. Tudi zato Šefic ne soglaša s trditvijo, da Avstrija Sloveniji ne zaupa. Res pa je, da ima severna soseda izzive na drugih mejah, je dodal.

Mnenja poslancev različna
Poslanec SMC-ja Marko Ferluga je v poslanski razpravi dejal, da gre pri razpravi za "tipičen politični manever", iz katerega se napaja volilna baza SDS-a. Ferluga se strinja, da se Evropa še vedno ukvarja s prebežniškim pritiskom, toda za takšno priporočilo po njegovem mnenju ni nobene potrebe.

Vinko Gorenak iz SDS-a je spomnil, da je matični odbor priporočilo SDS-a obravnaval v času, ko je avstrijska stran napovedovala napotitev vojske na slovensko-avstrijsko mejo. Od modre koalicije bi Gorenak pričakoval, da bi takšna priporočila vsaj načelno sprejela, tudi če ob tem morda pripravlja tudi svoje ukrepe.

Benedikt Kopmajer iz DeSUS-a pa je pritrdil, da razprava o priporočilu ni smiselna, saj je avstrijska stran že kmalu po omenjeni napovedi svoje izjave omilila. Bi pa bila po njegovih besedah dobrodošla razprava o izrednih razmerah v Sredozemlju.

Po besedah poslanke SD-ja Bojane Muršič se begunce in migrante mnogokrat povezuje s terorizmom, in to kljub temu, da "nas oblasti držav, v katerih se je tak dogodek zgodil, še vedno presenetijo z novico, da so storilci rojeni v Evropi". Kot je dodala, je Slovenija za večino beguncev in migrantov še vedno tranzitna država. Tistim beguncem, ki ostanejo tu, pa je treba po mnenju Muršičeve omogočiti, da Slovenijo sprejmejo kot svoj dom.

V NSi-ju medtem menijo, da Slovenija ne sme privoliti v koncept prostega in nenadzorovanega prihoda prebežnikov v EU, je povedal poslanec Zvonko Lah. Ob vse strožjih ureditvah v dosedanjih ciljnih državah, denimo v Nemčiji in na Švedskem, bi tudi Slovenija lahko v prihodnje postala ciljna država, je opomnil.

Da razprava pomeni "sovraštvo, zastraševanje in ustvarjanje občutka, da v Sloveniji vladajo izjemne razmere", pa je ocenil Matej T. Vatovec, poslanec ZL-ja. SDS je v minulih letih po njegovem mnenju izgubila zaupanje volivcev, povrniti pa si ga skuša z zunanjim sovražnikom, pri čemer pa ne izbira sredstev, je povedal.
Potrdili poročili o sumu pranja denarja v NLB-ju
Poslanci so o sumu pranja denarja v primeru Farrokh v NLB potrdili ugotovitve vmesnega poročila bančne preiskovalne komisije DZ in posebnega poročila komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Ob tem je potrdil predloge sklepov prve komisije za uvedbo nadzora v tem primeru. DZ bo tako generalni policijski upravi, uradu za preprečevanje pranja denarja, Banki Slovenije in Komisiji za preprečevanje korupcije predlagal, naj v roku treh mesecev opravijo interni nadzor s poudarkom na odgovornosti pristojnih v primeru Farrokh.

Predsednik vlade odgovarjal poslancem
Premier Miro Cerar je ob koncu septembrske seje DZ-ja odgovarjal na poslanska vprašanja glede pokojnin, zdravstva, šolstva in domnevnega pranja iranskega denarja v NLB-ju. Poudaril je, da bo spremljal razvoj dogodkov glede domnevnega pranja denarja v NLB-ju, a dodal, da se politika ne more vmešavati v postopke.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek je zastavil vprašanje, iz katerih postavk proračuna bo vlada zagotovila 136 milijonov evrov za pokrivanje izgub javnih zdravstvenih zavodov. Cerar je ob tem dejal, da je bil proračun sprejet novembra 2016, ko vlada še ni imela informacij o stanju v zdravstvenih zavodih. "Za sanacijo dolga je predviden enkratni finančni transfer v višini 136 milijonov evrov." Ta po napovedih Cerarja ne bo imel posledic na samo stanje proračuna in javnofinančne cilje, saj so bili ti stroški že predvideni ob sprejemanju proračuna. Sicer pa je poudaril, da je tudi sam presenečen, koliko slabega se je nakopičilo v javnem zdravstvu.

Vprašanje o iranskem denarju
Vprašanje glede iranskega denarja je Cerarju zastavil poslanec SDS-a Branko Grims. Opozoril je, da se je prek banke NLB, ki je v državni lasti, oprala milijarda evrov denarja, ki je prihajal iz države pod embargom. Zanimalo ga je, kaj bo Cerar naredil, da bo v zadevi stekla preiskava.

"Vlada, ki jo vodim, se zelo zaveda odgovornosti glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, zato smo že izvedli več dejavnosti," je poudaril Cerar in dodal, da so leta 2015 z novim zakonom odpravili določena tveganja glede pranja denarja in financiranja terorizma. "Kot predsednik vlade bom skrbno spremljal ugotovitve vseh treh komisij, ki opravljajo delo na tem področju in prek katerih bodo organi pregona tudi lahko dobili informacije za ukrepanje."

Cerar: Zlorabe bo treba sankcionirati
"Če je prihajalo do pranja denarja ali podobnih zlorab bančnega sistema, bo to treba odkriti in tudi sankcionirati," je dejal Cerar in dodal, da zdaj čaka na ugotovitve pristojnega tožilstva. Grims je pripomnil, da sta dve komisiji že opravili svoje delo in obvestili pristojne organe. Predlagal je, da Cerar pozove vse vpletene, naj odstopijo s svojih funkcij in omogočijo neodvisno preiskavo.

"Strinjam se s tem, da mora biti preiskava ali kateri koli drug postopek izveden korektno. Naj poudarim, da je državno tožilstvo avtonomen organ pregona. Pričakujem, da bo v teh postopkih, ki bodo tekli v tej zadevi, upoštevan zakon, in politika se v to ne more vmešavati. Če zakon ne bo spoštovan, bomo pač ukrepali, a to je največ, kar lahko naredimo," je sklenil Cerar.

Levica o dragih brezplačnih šolah
Poslanec Levice Miha Kordiš je izpostavil, da stroški izobraževanja naraščajo hitreje kot drugi življenjski stroški. V Sloveniji obsegajo stroški izobraževanja 12 odstotkov družinskega proračuna, kar je trikrat več kot v Italiji in štirikrat več kot v Avstriji. "Nedopustno je, da humanitarne organizacije opravljajo nalogo socialne države," je poudaril Kordiš in dodal, da je neumestno, da SMC "v prostem času 'fehta' za svinčnike, namesto da bi v službenem času skrbel za zmanjševanje revščine".

Cerar je poudaril, da je učbenik edino gradivo, ki ga zakon predpisuje, in učbeniški skladi so se v preteklosti uspešno obnavljali skozi prispevek za izposojevalnino, kar pa se je v času varčevanja ustavilo. "Vlada je letos maja predstavila nov model upravljanja učbenikov. Tako letos šole prvič samostojno razpolagajo z učbeniki iz sklada, izposoja pa za učence ostaja brezplačna," je dejal Cerar in dodal, da bo vlada to še naprej spremljala. "Menim pa da je tudi dobro, da SMC opravlja humanitarno dejavnost. Vlada dela svoje in smo že dosegli določen napredek in moramo opravljati svoje delo v korist družin."

Kordiš je ob tem poudaril, da je za letos učbeniškim skladom namenjenih 3 milijone evrov, kar je za dva milijona manj od leta 2008 in 2009. Cerar pa mu je odgovoril, da na področju šolstva delujejo v smeri, ki bo šla v dobro staršev in otrok, a stanja iz preteklosti ni mogoče vzpostaviti čez noč.

DeSUS o ukinitvi varčevalnih ukrepov
Poslanca DeSUS-a Franca Juršo je zanimalo, kdaj bodo ukinjeni varčevalni ukrepi in kdaj bo, če bo, upokojencem povrnjena razlika neizvedenih uskladitev pokojnin. Jurša tudi sprašuje, kaj bo Cerar kot predsednik vlade naredil za to, da bodo plače in pokojnine dostojnejše. Cerar je dejal, da varčevalne ukrepe sproščajo, "vendar je to treba delati počasi in skupaj z določenimi sistemskimi ukrepi". Cerar je poudaril, da bodo vsi varčevalni ukrepi na področju pokojnin prihodnje leto odpravljeni, koalicija pa se je odločila tudi za izredno uskladitev pokojnin.

Cerar je še dejal, da smo v obdobju, ko imamo drugo najvišjo stopnjo gospodarske rasti v EU-ju, a bomo "morali še počakati na to, da bo naš BDP enakega obsega kot v obdobju pred krizo". Prav zato, tako Cerar, ni mogoče vseh varčevalnih ukrepov sprostiti takoj. Ob tem je dejal, da mora vlada imeti posluh za ranljivi del prebivalstva, a dokler ne dvignemo kazalnikov še više, jim bolj ne moremo pomagati, je sklenil Cerar.

Cerar odgovarjal na poslanska vprašanja