Največja stranka na avstrijskem Koroškem, svobodnjaki (FPK), je to od urada za društva zahtevala zaradi gradiva, ki ga je SDS predstavil v ustavni obtožbi proti predsedniku države Danilu Türku. Gradivo naj bi dokazovalo, da je bil v bombni napad v 70. letih - najbolj znan je tisti v Velikovcu leta 1979 - vpleten nekdanji predsednik Narodnega sveta Koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc. Hkrati napovedujejo ustavitev pogajanj o dvojezičnih tablah, preučitev t. i. podiranja krajevnih tabel leta 1972 in novo pisanje zgodovinskih učbenikov.

FPK se je povezal tudi s socialdemokrati (SPÖ) in ljudsko stranko ÖVP. Vse tri stranke zdaj od vlade zahtevajo, naj omogoči razkritje dokumentov o bombnih napadih v 70. letih na daljnovode in partizanske spomenike. V teh napadih je bila škoda le gmotna, razen v napadu v Velikovcu, ko sta bila poškodovana storilca. Oba sta bila aretirana in v Avstriji obsojena na zaporne kazni. Pozneje so ju avstrijske oblasti z jugoslovanskimi zamenjale za domnevnega avstrijskega vohuna.

V dokumentih omenjena Dumpelnik in Grilc
V dokumentaciji so s tajnimi imeni navedeni agenti, s polnim imenom in priimkom pa se omenja le veterinarja Marka Dumpelnika in odvetnika Matevža Grilca, oba nekdanja fukncionarja NSKS-ja. Grilc, ki je vpletnost v napade že večkrat zavrnil, je tej manjšinski organizaciji predsedoval med letoma 1976 in 1996 ter letoma 2005 in 2009. Danes je častni predsednik.

V pogovoru za MMC je Grilc pojasnil, da se njemu očita vpletenost v miniranje daljnovoda v Škocjanu leta 1972, takrat pa sploh še ni bil predsednik omenjene slovenske manjšinske organizacije, temveč se je pravkar vrnil s končanega študija na Dunaju. Razložil je, da je njega in Dumpelnika isti večer, ko je bil miniran daljnovod v Škocjanu, napadel neki nacionalist ter Dumpelnika tudi ranil, zato Grilc sklepa, da so se pojavile govorice, ki so ju povezale z dogodkom. Oba sta zato tudi omenjena v poročilih jugoslovanske tajne službe. Po Grilčevih besedah naj bi to povedal neki moški, poimenovan Rastko, ki ga on ne pozna. "A če bi obstajali kakšni sumi, bi policija, ki nas je zaradi teh mazaških akcij zasliševala vsak drugi dan, reagirala. Pa ni," je bil jasen, a dodal, da si vsak stvari interpretira, kot hoče.

"NSKS z napadi ni imel nič"
Grilc nam je še povedal, da so bili v tem času v narodnem svetu ljudje kot Valetnin Inzko in Joško Tišler, ki pa z dogodki, torej bombnimi napadi, niso imeli nič. Po njegovih besedah to dokazuje tudi, da so bili odnosi z Jugoslavijo "vse prej kot dobri".

Ozračje, ki ga to dogajanje ustvarja, je Grilc označil kot slabo, saj se je, kot smo že omenili, zahteva po prepovedi NSKS-ja že pojavila. Da bo prav organizacija tarča, je bilo pričakovati, meni, saj je ona tista, ki najjasneje zahteva izenačitev pravic koroških Slovencev.

A sam vseeno pravi, da je preživel hujše stvari in bo tudi to, čeprav zadeva ni prijetna. "Težko je reči, ali ljudje verjamejo ali ne. Eni verjamejo, drugi pač ne," je Grilc odgovoril na vprašanje, kako celotno zadevo sprejemajo na avstrijskem Koroškem. Dejal je, da do njega osebno negativnih odzivov, ki bi prihajali iz vrst narodnega sveta, ni, a da se pojavljajo zahteve, da se ta stvar razčisti. "Jaz proti temu nimam nič," je sklenil.

Okoliščine še danes niso povsem jasne
Kljub vsemu okoliščine napadov danes še niso pojasnjene, ves čas so se tudi pojavljala namigovanja, da so v to vpletene tajne službe iz Slovenije. V Sloveniji je takrat Službo državne varnosti vodil Tomaž Ertl, ki je ta namigovanja pred kratkim zanikal.

Ertla je predsednik države Danilo Türk, ki je bil leta 1979 pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva predsednik komisije za narodnostna, manjšinska in izseljenska vprašanja, konec lanskega leta odlikoval s srebrnim redom za zasluge. SDS se je po odlikovanju odločil za ustavno obtožbo zoper predsednika in pri tem navedel tako Ertlov kot Türkov takratni položaj. Temu so priložili domnevno tajno dokumentacijo o bombnih napadih.