Po napovedih predsednika komisije Branka Grimsa bo DZ poročilo obravnaval predvidoma v maju na seji, ki jo bodo zahtevali na podlagi zbranih poslanskih podpisov.

Kot je pojasnil, v priporočilih in sklepih posebej opozarjajo na stvari, ki so še ostale odprte in za katere je treba bodisi izvesti ustrezne preiskave bodisi storiti druge korake, ki so nujni za varnost državljanov.

Med njimi je navedel preiskavo o nepravilnostih in sumu pranja denarja v NLB-ju. Nujno bi bilo pospešiti preiskavo in jo izvesti celovito; proti odgovornim za ugotovljena kazniva dejanja bi se moralo sproži tudi ustrezne postopke pred pristojnim sodiščem, je dejal Grims po današnji zaprti seji komisije.

Kot zgodbo brez epiloga je omenil prisluškovalno afero pri arbitraži. Glede na velike negativne posledice za državo tudi v poročilu opozarjajo, da je treba "opraviti ustrezno preiskavo, postopke in vsako morebitno nezakonitost, nepravilnost ali malomarno opravljanje dolžnosti ustrezno sankcionirati, se pravi, preganjati skladno z zakonom," je dejal Grims.

Kje so ubojna sredstva Udbe?
Izpostavil je tudi vprašanje ubojnih sredstev nekdanje Udbe. Obstaja dokumentacija o več sto tajnih mestih oz. bunkerjih, kjer naj bi se ta sredstva hranila, je dejal. Sicer je ob tem pojasnil, da na mestu, ki si ga je komisija ogledala, ni bilo ničesar, a ne vedo, kako je v drugih primerih. Po besedah predsednika Knovsa bi zadeve morali ustrezno preiskati, saj gre za vprašanje varnosti ljudi, zlasti otrok, ki bi na ta sredstva lahko naključno naleteli.

Komisija po Grimsovih besedah tudi opozarja, da še vedno ni pridobila nekaterih dokumentov, na podlagi katerih policija izvaja in financira posebne metode in ukrepe. Opozarja tudi na odtekanje podatkov pri nekaterih policijskih upravah, kar po njihovem mnenju kaže, da se s podatki ne ravna ustrezno.

Prav tako komisija izpostavlja vprašanje zakonodaje za zbiranje podatkov o telekomunikacijskih storitvah, ki so pomembni za delo varnostno-obveščevalnih služb. Kot je dejal predsednik komisije, se ni našlo volje za ureditev tega področja, čeprav je komisija na obstoječo procesno pravno praznino že opozarjala. Ob tem je posvaril, da ima to tako za pravni red Slovenije kot za njen mednarodni ugled lahko občutne posledice, saj so na tej osnovi lahko oproščeni tudi ljudje, ki storijo najtežja kriminalna dejanja.

Postavitev ograje je bila pravilna
Grims se je dotaknil še vprašanja nezakonitega prečkanja meje, kar je bila tema, ki so ji bili po njegovih besedah še posebej zavezani. Na področju migracij se stvari znova zaostrujejo, je dejal, in zato je komisija presodila, da je bila odločitev vlade za postavitev ograje na meji s Hrvaško pravilna, obžalujejo le, da ta ni popolna.

Ob tem je Grims dodal, da "bomo verjetno v kratkem potrebovali še eno tako ograjo, in to na meji z Italijo", pri čemer je opozoril, da bi po spremembi vlade v Rimu utegnilo priti do "izgona okoli 600.000 migrantov, kar bi za Slovenijo predstavljalo nerešljiv varnostni problem".