Od leta 2006 15. septembra praznujemo državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Foto: Televizija Slovenija
Od leta 2006 15. septembra praznujemo državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Foto: Televizija Slovenija
Na slovesnosti v spomin na vrnitev Primorske prisoten državni vrh

"Ni bilo lahko orati ledine v mestu v zalivu ob fašističnem razdejanju. A sam lahko kot tržaški Slovenec ponosno zatrdim - uspelo nam je, mi smo še vedno tu," je med drugim dejal Jelinčič.

Slavnostni govornik je poudaril, da je primorski narod med fašistično okupacijo in celotno drugo svetovno vojno dihal enotno, izdajalcev naroda ni bilo: "Ponosni moramo biti na ta boj, ker se je tedaj slovenski narod izoblikoval kot zgodovinska osebnost. Prej smo bili v Evropi malo poznani, preko narodnoosvobodilnega boja pa smo postali mednarodni subjekt, ki si je zgradil trdno identiteto in nato, ko je dozorel čas, svojo državo."

Opozoril je tudi na migrante, ki prihajajo k nam v iskanju preživetja in boljšega življenja. Primorska je zaradi svoje lege vedno podvržena migracijskim tokovom. "Vselej smo občutili trd vsakdanji kruh in vemo, kaj pomeni biti begunec, migrant, saj so nas še med fašizmom razselili na vse vetrove."

Zbrane sta nagovorila tudi donedavni komenski župan Marko Bandelli, ki je postal minister v novi vladi, ter članica občinskega združenja borcev Komen in podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije Ljubica Jelušič.

"Osmišljanje svoje zgodovine, položaja v Evropi in naše prihodnosti, se mora začeti prav tu, na Primorskem, med ljudmi, ki so doživljali različne okupacije, ideologije sovraštva, strahote vojn. In vendar so ostali prepričani v svoj narod, v svoj jezik, kulturo in državo. Mi smo morda puntarji, tigrovci, borci, osamosvojitelji, vendar se zavedamo pomena enotne države in podpiramo trdno vlado, da bi se lahko pogajala z zavezniki," je dejala Jelušičeva.

Prisoten državni vrh
Prireditve so se med drugim udeležili predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ-ja Dejan Židan in premier Marjan Šarec. Na prireditvi se je na glavnem odru v Komnu zbralo 200 nastopajočih pevcev, glasbenikov in recitatorjev. Kot je za Slovensko tiskovno agencijo povedal komenski podžupan Valter Ščuka, so slovesnost pripravili na komenskem travniku, kjer se je pred natanko 40 leti zbrala velika množica ljudi, ki je počastila spomin na 35. obletnico sprejetja avnojskega sklepa, da se Primorska priključi matični domovini.
Že v petek popoldan pa so v Komnu pripravili sprejem za župane vseh 24 primorskih občin, ki so se jim pridružili tudi župani iz sosednje Italije.

Prireditev ob državnem prazniku - 15. septembru, ki ni dela prost dan, izmenično pripravljajo posamezne primorske občine, saj je državna proslava organizirana le vsakih pet let.

Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je izven slovenskih meja, v Italiji ostalo še 140.000 Slovencev.

Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
Posnetek proslave:

Na slovesnosti v spomin na vrnitev Primorske prisoten državni vrh