"Nič o invalidih brez invalidov"
Kot je namreč dejala Planinčeva, so poslanci predlog novele o lastniškem preoblikovanju Loterije Slovenije vložili brez vednosti invalidskih društev, "kar jih najbolj žalosti". Tudi častni pokrovitelj akademije in slavnostni govornik predsednik republike Danilo Türk je poudaril, da imamo trenutno dobro zakonodajo, sprejeto pa je tudi načelo "nič o invalidih brez invalidov", zato je poudaril, da moramo to upoštevati na vseh ravneh, tudi v državnem zboru.
Več znakovnega jezika na televizijo
Türk je sicer v govoru menil, da zakonodaja pri urejanju položaja gluhih in naglušnih ni dovolj, velik pomen pripisuje tudi medijem. Znakovni jezik bi moral biti, po njegovem mnenju, na televiziji bolj razširjen, je dejal.

Pomanjkljivosti so po Türkovem mnenju tudi v izobraževanju, saj podatki o številu gluhih, ki študirajo, "niso dobri". Prav tako je opozoril, da ne moremo biti zadovoljni niti s podatki s področja zaposlovanja ter dodal, da današnji čas zahteva več solidarnosti. Ob tem je pohvalil zvezo, ki danes vključuje 13 območnih društev in več kot 5500 članov, pri razvijanju vsesplošnega koncepta pomoči in sodelovanja.
"Nadaljujemo delo predhodnih generacij," je poudaril predsednik Društva gluhih in naglušnih Ljubljana Janez Slatinšek. Slatinšek je sodelovanje z Mestno občino Ljubljana (MOL) ocenil kot začelo, a dodal, da tega za druge občine ne more trditi.

Janković: Ljubljana, občina po meri invalidov
Dobro sodelovanje je prav tako omenil ljubljanski župan Zoran Janković, ki je spomnil, da je Ljubljana dobila priznanje kot občina po meri invalidov. Dodal je še, da v vseh javnih nastopih uporabljajo tudi znakovni jezik in da je stanovanjski problem za invalide v Ljubljani dobro rešen. Janković je Planinčevi in Slatinšku izročil tudi skromni darili - List miru.

Še za časa rajnke države SHS ...
Ljubljansko društvo je sicer ob 80. obletnici že prejelo plaketo občine, zveza društev pa red za zasluge, ki ga podeljuje prav predsednik republike. Gluhi in naglušni organizirano delujejo od leta 1931, ko je bilo ustanovljeno Društvo gluhih Dravske banovine, ki je spadala pod Kraljevino SHS.

Kot je zapisano na spletni strani ljubljanskega društva, je bil splošni namen društva ob ustanovitvi vsakršna vsestranska pomoč vsem tistim, ki si sami zaradi komunikacijskih ovir niso mogli pomagati. Društvo neprekinjeno deluje od ustanovitve do danes.