Nazadnje smo se na redne lokalne volitve podali leta 2010. Foto: BoBo
Nazadnje smo se na redne lokalne volitve podali leta 2010. Foto: BoBo
Lokalne volitve 2014
5. oktobra se bo pomerilo na stotine županskih in na tisoče svetniških kandidatov in list. Foto: BoBo
Lokalne volitve 2014
Županske volitve so preproste: en kandidat, en glas. Prav nasprotno je s proporcionalnim deljenjem glasov med liste, predvsem v večjih občinah. Foto: BoBo

Postopke za izvedbo, financiranje in druge postopke na oktobrskih volitvah ureja (tudi) Zakon o lokalnih volitvah.
V zadnjih letih je bilo na tem področju sprejetih nekaj pomembnih novosti. Najbolj očitna, ki jo je prinesla predmetna pravna materija, so t. i. spolne kvote. Spremembe in dopolnitve zakona iz leta 2005 tako zapovedujejo, da morajo “politične stranke ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, določiti kandidate oziroma kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov za prve redne volitve najmanj 20 % in za naslednje redne volitve najmanj 30 % kandidatur oziroma mest na kandidatni listi ter svoje kandidate oziroma kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično najmanj vsakega tretjega kandidata po spolu.”

Na volitvah leta 2006 je začel veljati 20-odstotni “spolni” prag, leta 2010 pa se je dvignil na 30 odstotkov. Tokratne redne lokalne volitve bodo prve, na katerih velja 40-odstotni spolni prag.

Druga pomembna novost je bila sprejeta v drugi polovici leta 2011, ko je bilo zakonsko onemogočeno hkratno opravljanje poslanske in županske funkcije, zaradi česar so bile v začetku leta 2012 v 11 občinah razpisane nadomestne volitve.

V predalih pa je ob koncu prejšnjega mandata ostal predlog sprememb Zakona o lokalni samoupravi, ki je predvideval tudi možnost odpoklica župana. Javno razpravo in zakonodajni postopek je preprečila politična kriza vlade Alenke Bratušek. Možnost zakonske uvedbe odpoklica omenja tudi Cerarjev koalicijski sporazum, ki je bil sklenjen pred dnevi.
Več občanov, več svetnikov
Način določa Zakon o ustanovitvi občin, število svetnikov (samo na prvih volitvah v novoustanovljeni občini, saj se število svetnikov lahko sčasoma spreminja) pa je odvisno od števila prebivalcev v posamezni občini. Da bomo kratki in pregledni, se številčna sestava vaših občinskih predstavnikov oblikuje tako:

Število prebivalcev

Število članov občinskega sveta

do 3.000

7-11

do 5.000

12-15

do 10.000

16-19

do 15.000

20-23

do 20.000

24-27

do 30.000

28-31

nad 30.000

32-35

nad 100.000

36-45

V narodnostno mešanih občinah imata narodni skupnosti v občinskih svetih desetino skupnega števila članov občinskega sveta oziroma najmanj enega.
Pridobivanje podpore
Seznam kandidatov ali kandidate za člane občinskega sveta v volilni enoti lahko določi s podpisovanjem skupina volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Potrebno število podpisov je najmanj 1 % od števila volivcev v volilni enoti, ki so glasovali na zadnjih rednih volitvah v občinski svet, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 1.000.

Državno prvenstvo z mednarodno udeležbo
Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima tudi državljan druge države članice Evropske unije, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Tujci iz tretjih držav s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji voljeni ne morejo biti, lahko pa v občini stalnega bivališča oddajo glas.

Stroški volilnih komisij
Stroške, ki nastanejo z lokalnimi volitvami, krijejo občine. Natančneje si oglejmo, kakšno plačilo dobijo tisti, ki na kraju samem skrbijo, da volitve potekajo skladno z osnovnimi demokratičnimi standardi.

Čeprav je njihova funkcija častna, so predsedniki in tajniki volilnih komisij na volitvah na lokalni ravni upravičeni do zneska, ki je enak povprečni mesečni plači župana v občini. Njuna namestnika prejmeta 80, preostali člani pa 20 odstotkov omenjenega zneska.

Prav tako imajo predsednik in člani volilnih odborov ter njihovi namestniki, ki vodijo glasovanje na volišču na dan glasovanja, za vsak dan glasovanja na volitvah med drugim pravico do nadomestila v višini treh dnevnic za službeno pot v domovini v celodnevnem trajanju.

“Najslajše” za konec ... (stran)poti volilnih sistemov
Pa se najprej lotimo volitev župana, pri katerih je volilni sistem najbolj preprost. Je tako rekoč enak kot pri predsedniških volitvah. V prvem krogu se pomerijo vsi kandidati za župana. Če eden izmed njih že v prvem krogu dobi več kot 50 odstotkov podpore, je zmagovalec že po prvem krogu, sicer pa gresta dva z najboljšim volilnim izidom v drugi krog. V drugem krogu zmaga tisti, ki dobi več podpore volivk in volivcev. Volivec pri glasovanju obkroži številko pred enim kandidatom.

Zakon o lokalnih volitvah predvideva večinski volilni sistem za občine z manjšim številom članov občinskega sveta, natančneje, z manj kot 12 občinskimi svetniki, in proporcionalni sistem za občine z večjim številom članov občinskega sveta, to je dvanajst ali več občinskih svetnikov. Volilni sistemi in izračuni mandatov na ne-neposrednih volitvah pa so za kratek oris zapleteni, za marsikaterega bralca pa lahko tudi težavni.

Pri večinskih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih. V uporabi je večinski sistem relativne večine. To ne pomeni, da mora kandidat osvojiti večino vseh glasov v volilni enoti, amapak zadostuje že en glas več od drugega najboljšega kandidata po številu dobljenih glasov volivcev. Volivec lahko glasuje največ za toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta volijo v volilni enoti.

Za proporcionalne volitve pa velja pravilo glasovanja o seznamih kandidatov. Kandidate in sezname lahko določijo politične stranke v občini in volivci v volilni enoti. Volivci lahko določajo kandidate in sezname kandidatov s podpisovanjem ali na zborih volivcev. Volivke in volivci, ki glasujejo v večjih občinah, torej po proporcionalnem volilnem sistemu, glasujejo torej le za celo listo, v njej pa šteje vrstni red kandidatov.

Če se glasuje o listah kandidatov v občini kot eni volilni enoti, se mandati dodelijo listam po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo deli z vsemi števili od ena do števila članov občinskega sveta, kar pomeni, da se na lokalnih volitvah uporablja tako imenovani D`Hondtov sistem. Z liste je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.

Če pa se glasuje o listah po volilnih enotah, se število mandatov, ki jih dobi posamezna lista v volilni enoti, ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom članov občinskega sveta, ki se volijo v volilni enoti. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikokrat je količnik vsebovan v številu glasov za listo.

Ker gre za proporcionalni volilni sistem, se seveda glasovi, ki po prejšnjem izračunu "ostanejo", ne zavržejo. Mandati, ki torej niso bili razdeljeni, se razdelijo na ravni občine na podlagi seštevkov glasov, oddanih za istoimenske liste, ki so bile vložene v dveh ali več volilnih enotah. Za razdelitev teh mandatov se najprej ugotovi, koliko mandatov bi pripadalo istoimenskim listam, sorazmerno številu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. To se spet ugotovi na podlagi zaporedja najvišjih količnikov. Istoimenskim listam iz prejšnjega odstavka se pri delitvi mandatov na ravni občine dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli po prejšnjem pravilu, in številom mandatov, ki so jih že dobile po prejšnjem členu v volilnih enotah.

In ko je vse našteto opravljeno, ostane le še morebitni drugi krog. Ta mora biti izveden najpozneje v treh tednih po prvem …

Na koncu lahko odloči tudi žreb
Če sta dve listi kandidatov, ki prideta v poštev za razdelitev mandatov, dosegli enak najvišji količnik po zaporedju najvišjih količnikov, odloči o dodelitvi mandatov med dvema listama žreb. Ta možnost še ni bila uresničena, se je pa skoraj zgodila na zadnjih volitvah v občini Mirna Peč ...

Kandidati so izvoljeni po vrstnem redu na listi, razen če je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za posamezno listo kandidatov, oddala preferenčne glasove za posamezne kandidate z liste. V tem primeru so z liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največ preferenčnih glasov po zaporedju največjega števila preferenčnih glasov, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega 10 odstotkov števila vseh glasov, oddanih za listo. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov pripada posamezni listi, se preostali mandati dodelijo kandidatom po vrstnem redu kandidatov na listi.

Če sta zadnja dva kandidata z liste kandidatov, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število preferenčnih glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb.