Največ novosti se letos obeta v osnovnih šolah. Po zadnjih podatkih zavoda za šolstvo bo predvidoma slaba tretjina oziroma 125 osnovnih šol začelo poskusno delno izvajati spremenjen razširjeni program, kar bo največje spremembe prineslo pri izvajanju podaljšanega bivanja, kjer naj bi učencem omogočili predvsem dodatne ure gibanja.
V vrtcih bodo zaradi sprememb zakona o vrtcih za pomočnika vzgojitelja z novim šolskim letom začeli uporabljati naziv vzgojitelj predšolskih otrok - pomočnik vzgojitelja. Uvaja se tudi možnost financiranja krajših programov, dolgih 240 ur, namenjenih izključno otrokom, ki leto pred vstopom v osnovno šolo niso obiskovali vrtca. Kot spodbuda staršem, da otroke vključijo v ta program, bo ta za petletnike brezplačen.
Manjše šole iščejo usposobljene učitelje
Precejšnje spremembe bodo pri delovnem času učiteljev, ki naj po novem ne bi delali več ali manj, kot je njihova 40-urna tedenska delovna obveznost, njihove obveze pa naj bi bile od zdaj zapisane in načrtovane bolj jasno. Tako bodo morali ravnatelji ob začetku šolskega leta določiti letni razpored delovnega časa za vse zaposlene, z vsakim učiteljem posebej pa narediti tudi individualni letni načrt dela. Ta mora biti izdelan tako, da učitelj ob koncu šolskega leta ne bo imel manka ali presežka delovnih ur, kar do zdaj ni bilo ravno pravilo. Kot je slišati, spremembe na nekaterih šolah spremljajo precejšnje težave in tudi pomisleki, bo pa šele praksa pokazala, ali so prinesle želene rezultate ali ne.
Kar nekaj ravnateljev, predvsem manjših šol in šol s podružnicami, se v teh dneh ukvarja tudi z vprašanjem, kako nadomestiti učitelje, ki so poučevali predmete, za katere niso strokovno usposobljeni oziroma kako takšnim učiteljem zaradi sprememb zagotoviti zadostno učno obveznost. Z novim šolskim letom namreč poučevanje predmetov z neustrezno smerjo izobrazbe ne bo več mogoče. Na ministrstvu večjega števila presežnih učiteljev zaradi tega ne pričakujejo, s posameznih šol pa je slišati, da so nekateri učitelji ostali brez polne učne obveznosti in bodo morali delati skrajšani delovni čas, nekateri so zamenjali šolo ali celo opustili učiteljski poklic.
Z novim šolskim letom se za učitelje znova začenja še boj za višje plače, ki so ga prekinili, potem ko je spomladi padla vlada Mira Cerarja. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) napovedujejo odmrznitev stavke in obnovitev zahtev takoj, ko bo delo prevzela nova vlada. Med drugim še naprej zahtevajo višje plače, ureditev položaja razrednika in višji regres za zaposlene z minimalno ali nižjo plačo.
Tri delovne sobote
V novem šolskem letu bodo imeli osnovnošolci in dijaki prostih 14 delovnih dni, pri čemer bodo morali dva prosta dneva nadomeščati v soboto. Prvič bodo doma za jesenske počitnice, ki bodo trajale od 29. oktobra do 2. novembra. Znova jim ne bo treba v šolo od 24. decembra do 3. januarja 2019. 24. december, ko bi morali imeti pouk, bodo sicer nadomeščali v soboto, 29. septembra.
Zimske počitnice bodo za učence in dijake iz vzhodne Slovenije od 18. do 22. februarja, za učence in dijake iz zahodne Slovenije pa od 25. februarja do 1. marca. Prvomajske počitnice se bodo začele 27. aprila in bodo trajale do 2. maja. Prost bo tudi petek, 3. maja, ki pa ga bodo nadomeščali v soboto, 11. maja. V soboto bo pouk potekal še 2. februarja. Le tako je namreč mogoče zagotoviti zadostno število dni pouka, ki jih predpisuje zakon.
Novi izobraževalni programi
Nekatere srednje šole bodo jeseni začele izvajati nove izobraževalne programe: na Šolskem centru Ravne na Koroškem uvajajo program Farmacevtski tehnik, na Šolskem centru Šentjur program Veterinarski tehnik, na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran program Elektrikar, na Srednji tehniški šoli Koper program Mehatronik operater, na Gimnaziji Brežice program Gimnazija - športni oddelek, na Šolskem centru Celje pa program Ustvarjalec modnih oblačil.
Obeta se tudi širitev mreže šol in izobraževalnih programov, ki bodo izvajani v vajenski obliki. To bodo programi Mizar, Kamnosek, Oblikovalec kovin - orodjar, Gastronomske in hotelirske storitve, Steklar, Slikopleskar - črkoslikar, Papirničar in strojni mehanik.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v izjavi pred začetkom šolskega leta učencem, staršem in učiteljem zaželel, naj se veselijo drug drugega, saj se bodo potem lahko tudi skupaj veselili napredka. Učence je posebej pozval, naj se o naučenem pogovarjajo s starši, slednje pa, naj jim prisluhnejo, poleg tega naj ne bodo v ospredju samo ocene. Učite se vedno bolj spoznavati, kaj je dobro in kaj je slabo, kaj je pošteno in kaj je krivično, kaj gradi in kaj podira, je dejal.
Zgodnje učenje jezika
19 šol bo spremenjen razširjeni program poskusno izvajalo v celoti, kar pomeni, da se bodo učenci 7. razredov kot obveznega učili drugi tuji jezik, učenci 1. razreda pa kot obveznega prvi tuji jezik. V slovenskih osnovnih šolah je trenutno obvezno učenje enega tujega jezika, če želijo, pa se lahko učenci učijo tudi dva ali tri. Na splošno velja, da se je tujih jezikov dobro začeti učiti čim prej, čemur v zadnjih letih sledi tudi šolska politika. Specialni pedagog Marko Juhant pa ob tem opozarja, da mora biti zgodnje učenje jezikov čim bolj življenjsko.
Po sedanji ureditvi šole v 4., 5. in 6. razredu poleg prvega poučujejo tudi drugi tuji jezik, ki si ga lahko učenci izberejo kot neobvezni izbirni predmet. Ker je prvi tuji jezik na večini šol angleščina, si jih razumljivo največ izbere nemščino. Izbirajo pa tudi francoščino, italijanščino in hrvaščino, so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Učenci 7., 8. in 9. razreda lahko drugi tuji jezik izberejo kot obvezni izbirni predmet. Pri tem najpogosteje izbirajo nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, srbščino, hrvaščino, kitajščino, italijanščino in latinščino. Drugi tuji jezik si lahko izberejo tudi kot neobvezni izbirni predmet, pri čemer je to za nekatere tretji tuji jezik. Najpogosteje izbirajo med italijanščino, francoščino, nemščino, angleščino in hrvaščino, so navedli na ministrstvu.
Učenje jezika mora potekati življenjsko
V zadnjih letih sicer tudi šolska politika poudarja pomen zgodnjega poučevanja tujih jezikov, posledično pa se otroci tujih jezikov v šoli učijo vse bolj zgodaj. Za zgodnje učenje tujih jezikov se vse pogosteje odločajo tudi sami starši, ki otroke na tečaj tujega jezika vse pogosteje pošljejo že, ko so v vrtcu.
Specialni pedagog Juhant pritrjuje, da je nevrološko najbolje, če se začne otrok tujega jezika učiti čim prej, lahko tudi že v vrtcu, a opozarja, da pri tem ne sme iti za golo učenje jezikovnih pravil ali podatkovno učenje, temveč za učenje skozi spoznavanje navad, značilnosti in kulture držav, kjer se govori neki jezik. Še bolje je po njegovem mnenju, če se otrok uči skozi samo življenje. "Če na primer s starši hodi na jezero v Avstrijo, je dobro, da se otrok začne učiti nemščino, ker bo lahko tako kaj tam povedal, naročil sladoled in podobno ter ga bo jezik tudi sicer na splošno zanimal. Takšno učenje bo veliko bolj produktivno, kot tisto, ko otroka pošljemo zgolj na tečaj," je opozoril.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje