Ernest Petrič je Petrič je obljubil, da bo prihodnje leto v Vrbo k rojstni hiši pesnika in pravnika skušal pripeljati tudi vseh svojih osem kolegov, ustavnih sodnikov, vendar le, če bodo v Žirovnici rešili
Ernest Petrič je Petrič je obljubil, da bo prihodnje leto v Vrbo k rojstni hiši pesnika in pravnika skušal pripeljati tudi vseh svojih osem kolegov, ustavnih sodnikov, vendar le, če bodo v Žirovnici rešili "neroden, majhen in nepotreben spor" s sosedom Prešernove hiše. Foto: BoBo
Prešernova rojstna hiša, Vrba
Letošnje prireditve ob Prešernovi rojstni hiši se je zaradi mraza sicer udeležilo nekoliko manj ljudi kot lani. Tako so do proslave našteli le 200 pohodnikov po poti kulturne dediščine, ki jo vsako leto nadgradijo z dodatnimi vsebinami. Letos so se posvetili 50-letnici smrti Frana Saleškega Finžgarja. Foto: BoBo
Prešerno v Prešernovi Vrbi

Slovencem je uspelo obstati in doseči raven razvitega, izoblikovanega evropskega naroda. "To raven smo dosegli, ni pa videti, da smo se otresli provincialne ozkosti in zavarovanosti vase, predvsem pa klečeplazenja pred tujim," je v nagovoru na proslavi v rojstnem kraju Franceta Prešerna Vrbi opozoril Petrič.

Prepričan je, da se Prešeren - svobodomiseln, zazrt v evropski prostor, daleč presegajoč slovensko provincialno mentaliteto, nepohlepen za denarjem, svoboden duh s širokim znanjem, vizijo in humanizmom - v takšni družbi (Petrič jo je večkrat označil za dolino šentflorjansko) ne bi dobro počutil. Petrič je ob tem dodal, da bi si po tem, kakšen je bil Prešeren kot človek, pesnik in pravnik, upal trditi, da je v sebi nosil občutek za pravičnost, torej za pravno državo.

V Vili Podrožnik je bil popoldne tradicionalni sprejem Prešernovih nagrajencev in prejemnikov nagrad Prešernovega sklada. Nagrajence (oba Prešernova nagrajenca, Jožeta Snoja in Matjaža Vipotnika, ter dobitnike nagrad Prešernovega sklada, Franca Kosma, Stojana Kureta, Ivico Buljana, Andreja E. Skubica in Marušo Zorec) sta sprejela minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Boštjan Žekš in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Jožef Školč.

Tudi zato je govorec izrazil dvom, da bi Prešeren uspel v današnji slovenski družbi pohlepno zadrtih, zazrtih v svet materialnih dobrin, v družbi nastopaštva, poslovniške in druge elite s premalo želje po skupnem dobrem ter s premalo človeške empatije.

Žekš: Če bomo našli kulturno moč, se ne bomo sprli
Minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Boštjan Žekš pa opominja, da je v teh kriznih časih kultura izjemno pomembna - predvsem da bi bili ljudje bolj kulturni, prijateljski in bi se znali bolje pogovarjati. "Če bomo tu našli kulturno moč, se ne bomo skregali in bomo živeli naprej, sicer bo hudo," je še dejal ter dodal, da je slovenska kultura zdrava, močna in z veliko tradicijo in bo živela naprej.

Prave zveze dogajanje glede ukinitve samostojnega ministrstva za kulturo s samo kulturo po Žekševem mnenju nima. Kot smo že poročali, so številni kulturniki v torek pred vhodom v Cankarjev dom protestirali proti ukinitvi ministrstva za kulturo in mu prižigali sveče ter glasno izražali nestrinjanje s predstavniki politike, ki so prihajali na slovesnost.

Prešerno v Prešernovi Vrbi