Drugo

Poudarki

  • Prešernova nagrajenca: Jože Snoj in Matjaž Vipotnik
  • Nagrajenci Prešernovega sklada: Franc Kosem, Stojan Kuret, Ivica Buljan, Iztok Mlakar, Andrej E. Skubic in Maruša Zorec
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.0 od 73 glasov Ocenite to novico!
Približno tretjina vseh sedežev v Gallusovi dvorani je ostala praznih, a vseh osem slavljencev večera se je proslave udeležilo. Foto: BoBo
Jože Snoj
Jože Snoj je s svojim obsežnim pripovednim, pesniškim in esejističnim opusom tako v tematsko-idejnem kot v estetskem pogledu bistveno zaznamoval ter obogatil slovensko književnost zadnjih petih desetletij. Foto: BoBo
Matjaž Vipotnik je eden najpomembnejših slovenskih grafičnih oblikovalcev. Nezamenljivo in prelomno je zaznamoval razvoj slovenskega in nekdanjega jugoslovanskega grafičnega oblikovanja od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa do danes. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
       Kulture se ne da premagati. Nič posebej nisem vznemirjen.       
 Jože Snoj (po prireditvi)
       Za preroške kažejo besede, ki jih je Prešeren zapisal v Sonetnem vencu: "Minuli sreče so in slave časi / ker vredne dela niso jih budile, / omólknili so pesem sladki glási."       
 Jaroslav Skrušny
Jaroslav Skrušny je v uvodnem govoru spregovoril tudi o trenutno pereči temi ministrstva za kulturo. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Letošnja proslava se bo v kolektivni spomin vpisala (oziroma se najbrž ne bo preveč vpisala) kot ena bolj umirjenih, brez pretiranih odrskih spektaklov. Foto: BoBo
Upravni odbor Prešernovega sklada je s svojim petim romanom Koliko si moja? prepričal tudi pisatelj Andrej E. Skubic. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
VIDEO
Prešernova nagrajenca: pr...
VIDEO
Matjaž Pograjc in Danilo...
VIDEO
Jaroslav Skrušny o pomenu...

Dodaj v

Prešernova proslava: Tako tiho in tako temno bi bilo, če bi obmolknila kultura

Slovesnosti bodo spremljali tudi protesti proti ukinitvi kulturnega ministrstva
7. februar 2012 ob 20:04,
zadnji poseg: 8. februar 2012 ob 14:16
Ljubljana - MMC RTV SLO

To ni bila prekinitev programa - državna proslava na predvečer slovenskega kulturnega se je sklenila z minuto tišine in teme, kajti "tako tiho in tako temno bi bilo, če bi obmolknila kultura".

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer je približno tretjina sedežev ostala prazna - verjetno zaradi tistih, ki so v znamenje protesta raje prižigali sveče pred hramom kulture -, se je sklenila proslava, na kateri so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.

Gotovo ni naključje, da se je slovesnost končala s pesmijo Srečka Kosovela Vihar, Vihar (v izvedbi dua Silence), katere spodbudni sklepni verzi o uporu posameznika bi bili trenutni situaciji težko primernejši: "Če usoda ustavi mu korak, on se ji zoperstavi."

Sicer precej asketsko zasnovana slovesnost, za katero je scenarij napisal in jo režiral Matjaž Pograjc, soscenaristka in voditeljica prireditve pa je bila Blažka Müller Pograjc, je bila posvečena nagrajencem, njihovemu delu, umetnosti in kulturi, obenem pa zamišljena v sproščenem tonu. Namesto govorov lavreatov so tako v duhu rdeče niti ti dobili priložnost predvsem za to, da spregovorijo o svojem odnosu in čustvenem dojemanju Prešerna. Vseeno bi si morda želeli slišati vsaj govora obeh dobitnikov velike Prešernove nagrade.

Veliki Prešernovi nagradi sta letos namreč prejela oblikovalec Matjaž Vipotnik in literat Jože Snoj. Igralec Niko Goršič, ki je slikovito predstavil Vipotnikova prelomna dela, je zanj dejal, da je "kralj Matjaž slovenskega oblikovanja".

Oglejte si še fotoutrinke s prireditve in iz zakulisja Prešernovih nagrad, ki jih je v objektiv ujel MMC-jev fotograf.
Na vprašanje povezovalke podelitve, kaj meni o Prešernu, je drugi nagrajenec Jože Snoj odgovoril, da je "Prešeren čudež slovenščine, slovenščina pa je čudež v njegovih ustih".

Umetniški program podelitve Prešernovih nagrad 2012 so soustvarjali priznani slovenski gledališki, plesni in glasbeni umetniki - med drugim so dela nagrajencev interpretirali Marko Mandić, Primož Bezjak, Rosana Hribar in Gregor Luštek, Boris Benko ter Vokalna Akademija Ljubljana ki so vedno znova ponudili vprašanje: "Kultura?" ... z upanjem na edini pravi odgovor: "Ja, prosim. Kultura zmeraj."

Skrušny ostro obsodil politiko
V svojem tradicionalnem uvodnem govoru se je predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny med drugim dotaknil tudi žgoče teme ukinitve samostojnega ministrstva za kulturo in podal "odločni ugovor zoper politično voljo in pamet, ki sta kulturi in z njo umetnosti z več kot zgovorno uradniško potezo odvzeli status samostojnih družbenih subjektov in mladi državi že po pičlih 20 letih samostojnosti spodnesli simbolni temelj ter smiselno podstat, na kateri je bila ustanovljena".

Preroško Prešernovo svarilo
Obenem je "z besedo ogorčenja" opozoril, da se leta 2012 za preroške kažejo besede, ki jih je Prešeren zapisal v Sonetnem vencu: "Minuli sreče so in slave časi / ker vredne dela niso jih budile, / omólknili so pesem sladki glási."

Letos 15-članskemu upravnemu odboru Prešernovega sklada poteče štiriletni mandat. Člani odbora so po besedah Skrušnyja svoje "presojevalsko" delo ves čas opravljali z odgovorno zavestjo, "da nagrade, ki jih podeljujejo, nosijo obeležje in težo najveljavnejših nacionalnih nagrad za umetniško in kulturno ustvarjalnost".

Nagrajenci prešernovega sklada: O svojem odnosu do Prešerna
Po glasbenem vložku dua Silence je prva nagrado Prešernovega sklada prejela Maruša Zorec, avtorica in vodja projekta Ureditev grajske pristave v Ormožu. "Svojo umetniško kondicijo vzdržujem v klepetu s kolegi (projekt je izvedla v sodelovanju z arhitektko Mašo Živec in absolventom arhitekture Žigo Ravnikarjem, op. n.), še raje pa v samoti zimskih pokrajin," je povedala v klepetu z Müller Pograjčevo ter izdala, da so ji med Prešernovimi poezijami najbližje Gazele, ki ji "odstirajo globine človeka, do katerih sama ne najde".

Ne železna cesta, prej železna volja
In ker je dirigent Stojan Kuret nagrado Prešernovega sklada dobil za dirigentske dosežke na področju zborovske glasbe v zadnjih dveh letih, je edino prav, da je njegov nastop uvedla "njegova" Vokalna Akademija Ljubljana. V duhu Prešerna je lavreat spregovoril o tisti slavni "Železni cesti", o kateri je pisal Pesnik: "Trst je bil pred leti drugo pristanišče v Evropi, pa tudi prvo slovensko mesto - zdaj je prej Pahorjev, Spacalov, Černigojev Trst, povezava z železno cesto pa ni več najbolj praktična. Naprej nas žene le železna volja."

""Joj, rešite me. Jaz nisem bankir. Rešitelj je kapitan, on je zver!""
Pisatelj Andrej E. Skubic nagrado prejme za svoj roman Koliko si moja? (odlomek iz njega je na odru interpretiral Primož Bezjak), zato ni čudno, da je moral razmisliti, koliko je "njegov" Prešeren. "Prešeren je bil velik, a moj je bolj Kosovel," priznava pisatelj, ki je ob tem citiral verze Kosovelove Tragedije na oceanu. S svojim petim romanom je načel temi ljubezenskega razmerja in človekovega odnosa do lastnine.

Mlakar postregel z "rimarijo iz oštarije"
Pred izročitvijo nagrade Prešernovega sklada igralcu in kantavtorju Iztoku Mlakarju je Gallusovo dvorano napolnila njegova skladba Soča. Mlakar je nagrado prejel za igralske kreacije in interpretacije lastnih avtorskih projektov. Ob prevzemu nagrade je interpretiral svojo pesem, iz katere je verz: "En bot sem sanjal, da sem praznu glaže v najboljši klapi, se pravi sam!"

Buljan: Prek Prešerna spoznal Slovence
Režiser Ivica Buljan, ki je nagrado prejel za režijo predstav Macbeth po Shakespearu, Sallinger, Mala morska deklica, Ma in Al, Vampir, Lovske scene iz spodnje Bavarske, Kiklop, Werther in Mačka na vroči pločevinasti strehi, je spregovoril o tem, kako je - kot Hrvat - prvič prišel v stik s Prešernom. Spoznal ga je prek pisatelja Augusta Šenoe oziroma njegovega romana Nagelj s pesnikovega groba, v katerem protagonistu, hrvaškemu pesniku, ki je do tedaj bral le Schillerja, slovensko dekle predstavi "največjega južnoslovanskega pesnika". "In tako sem prek Prešerna po malem spoznal tudi Slovence," pravi Buljan.

Scenografijo slovesnosti je zasnoval Tomaž Štrucl, za koreografijo so poskrbeli Branko Potočan, Gregor Luštek in Rosana Hribar, za glasbo pa Silence in Marjan Peternel. V prepletu živega dogajanja na odru in videoanimacij se je prireditev z umetniškimi točkami, navdihnjenimi v delu nagrajencev, poklonila njihovim dosežkom ter predstavila polje njihovega ustvarjanja.

Od leta 1946 podeljenih 322 Prešernovih nagrad
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti v Republiki Sloveniji. Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico; posameznik jo praviloma lahko prejme le enkrat.

Nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.

Tradicija, ki sega v leto 1946
Začetek podeljevanja nagrad sega v leto 1946, ko je bila izdana odredba tedanjega ministrstva za prosveto o podeljevanju nagrad za umetnost in znanost, že leto prej pa je bil 8. februar razglašen za kulturni praznik. Zakon določa podelitev največ dveh Prešernovih nagrad in največ šest nagrad Prešernovega sklada. Doslej je bilo podeljenih 322 Prešernovih nagrad in 477 nagrad Prešernovega sklada. Višina Prešernove nagrade je 21.000 evrov neto, nagrade Prešernovega sklada pa 7.000 evrov neto.

B. Ti., A. J.
Prijavi napako
Komentarji
sema
# 06.02.2012 ob 21:48
Slab je tisti kulturnik, ki mora biti privezan na državne jasli. Prešeren, Cankar in drugi so se sami bojevali za življenje!
oljka
# 07.02.2012 ob 04:12
Zdaj pa že zgleda,kakor da je za kulturo potrebna država.Oziroma da brez države kulture ni.
Nikec3
# 06.02.2012 ob 23:10
Če so Modrijani kultura potem je pol slovencev kulturnikov.
matedolenc
# 06.02.2012 ob 22:42
Od kulture naraje poslušam Slaka, Miheliča, Klavžarja, Modrijane, Avsenika, Nušo Derendo, Mlakarja....A je pokojni Lojze Slak prejel Prešernovo nagrado za svoj opus glasbenih stvaritev, od katerih je kar nekaj ponarodelih pesmi?
krosnjar
# 07.02.2012 ob 20:34
Kulturna ministrstva so itak z denarjem napajala samo svoje zveste politične kadre. Uspešni umetniki so zdavnaj zbežali v tujino ali delajo za svoj denar. Za Mitjo Okorno, ki bo zaprosil za Poljsko državljanstvo nikoli ni bilo denarja pri Širci., čeprav ogledi njegovih filmov krepko presegajo 100 000, za Vojnovića z nekaj 10 gledalci pa ga nikoli ne zmanjka. Ker je pač naš. In producent član Zaresa.
Kulturno ministrstrstvo ima tolikšen pomen za kulturo kot cerkev za vero. Nikakršen ali zavirajoč.
Kulturen si z ministrstvom ali brez njega. Jaz cerkve za vero ne rabim. Izogibam se je.
janinejc03
# 07.02.2012 ob 20:30
SRAMOTA Na predstavi! Pljuvanje po vladi, brez korenitih argumwentov! Nagrajencem ob začetku ni zaploskal niti Turk, ker so vsi obnemeli ob tem, ko je bil pozdravljen, nagrajwencem, pa so ploskali! Mislim, če je to kultura, ki se jo financira iz skupne blajne, si za moj okus NE ZASLUŽI, DA ŽIVI! Prešeren, bi se jim smejal, češ, kaj pa mislite, da ste! Vera in politika gresta očitno toliko skupaj, kot tudi kultura in politika? SRAMOTA
cicimici
# 07.02.2012 ob 13:32
Kdo ustvarja kulturo, raznorazni umetniki ali tisti na ministrstvu? Bogve katerega ministra je imel Prešeren, da ga je spravil tako visoko? Koritarji, ne se hecat in izgovarjat na kulturnike, jaz osebno ne rabim nikogar, ki bi mi pomagal. Ko sem pri prvi knjigi prosil na ministrstvu samo za inštrukcije, ne za denar, mi še odgovorili niso. In to naj bi bilo "kulturno ministrstvo". Lepo vas prosim! Po drugi strani pa, saj vse ostane kot je bilo doslej, le ministra ne bo. Saj takšnega kot je bila Širca ne rabimo.
Bubbles
# 07.02.2012 ob 21:41
Zanimivo, kako se je proslava (žalostinka) ob prazniku kulture spremenila v obsojanje pripojitve ministrstva za kulturo drugemu ministrstvu............alo.........že itak je bad, ker imamo kulturni praznik na obletnicno SMRTI in ne rojstva Prešerna, naše ikone kulture......vpletati frustracije na državne seske pripetih kao kulturnikov pa je že too much........RTV SLO sram vas bodi, da kulturni praznik izrabite za politično obračunavanje.....
samburin
# 07.02.2012 ob 20:44
Lepo je povedal naš režiser Mitja Okorn, ki deluje na Poljskem, da ne Prešeren ne Trubar nista potrebovala kulturnega ministra. Umetniki naj nehajo jamrati in naj začnejo ustvarjati. Vemo, da je kulturno ministrstvo delovalo izključno za določen krog kulturnikov takoimenovanih kulturnih ritoliznikov, ki so se napajali z davkoplačevalskim denarjem in sedaj je hudo. Zanimivo pa je zelo glasna bivša ministrica Širca, ki jo zelo skrbi slovenska kultura. Kraševke Širce pa ne skrbi invazija italijanov na njen kras kjer bo KULTURA slovenskega jezika kmalu izginila. V teh težkih časih ne potrebujemo zapravljanja za kulturo ker ste kulturniki odvisni od delavcev in niste sami sebi namen. Sicer pa tisti, ki ljubite kulturo prižgite tv na obeh slovenskih programih mrgoli kulture in marsikateri tujec bi si mislil, da smo živi Brižinski spomeniki. Sicer pa kot vem vsak kulturnik služi na svojem področju in res ne vem kaj vam bodo pisarniške riti z ministrstva. Kriza je nekateri nimajo za kruh in v teh težkih časih ljudje res ne potrebujejo baletk in knjigovezcev!
timslum
# 07.02.2012 ob 20:34
Protest proti združitvi kulturnega ministrstva s šolskim na način, da se ne udeležiš proslave ob kuturnem prazniku je skrajno neprimeren in nekulturen.
Gre za proslavo v čast naši kulturi in ne nekim politikom, zato so tisti, ki protestirajo na tak način in naj bi se (tako pravijo) zavzemali za kulturo, izrazili s tem dejanjem pravzaprav svoje nespoštovanje predvsem do kulture.
Prava oblika protesta, za tiste, ki se ne strinjajo s spremembami, bi bil npr. kulturni maraton. Je pa res, da to tistim, ki na račun kulture polnijo predvsem lastne žepe, naredijo pa malo ali nič in jim za slovensko kulturo dejansko sploh ni mar, verjetno ne diši najbolj, saj bi morali konkretno delati oz. ustvarjati in pri tem tudi nekaj konkretnega pokazati.

Pa lep kulturni pravnik vsem
JohnMichxx
# 07.02.2012 ob 21:49
Sposobni umetniki in kulturniki ne paničarijo zaradi izgube ministrstva, ker že sedaj niso imeli NIČ od njih. Tako kot ste že izpostavili še občine bi morali zreducirati na ene 50 - 70.
Breathe
# 07.02.2012 ob 07:54
Ja prosim, zmeraj. Pa brez politike, prosim. Ker potem človek dobi občutek, da ste samo še ena organizirana fronta napadov na vlado.
blazsef
# 07.02.2012 ob 02:53
@ Blitzkrieg

Zelo poenostavljeno gledate na stvar. Seveda je nemogoče imeti idealne odbore za presojanje, kdo lahko potencialno ustvari vrhunsko umetniško delo in kdo ne, ker kultura v celoti pač ne spada med bolj predvidljiva področja človekove dejavnosti. To je dejstvo, ki velja tako ali tako za vse presežke. Slovenija ima glede na svojo raven kulturne aktivnosti precej majhno maso potrošnikov te kulture, ki je sami po sebi ne bi nikoli mogli vzdrževati v niti približno takšni meri, kot je živa danes – in kot nam jo zavidajo mnogo večji in (v naših očeh) pomembnejši narodi.

Filmi potrebujejo svoje podporne mehanizme, ker so logistično (in posledično tudi finančno) zelo zahtevne tvorbe. Komercialni filmi uspevajo v veliki večini (globalno gledano) zato, ker so tako hipno komercialni, da se jih čez par let ne bo nihče več spomnil - zavoljo njihove izvrstne, edinstvene in čarobne zasnove, če sem malo ciničen. Redki zares preživijo svoj čas – in med njimi je tudi veliko takih, ki jih ne podpirajo zgolj zasebni interesi. Šablona prinaša denar, pa prinaša tudi tisto, čemur bi žlahtno lahko pravili umetnost? Mnogo glasbenikov in filmarjev tako ali tako propade, brez skrbi, jih srečam vsake toliko, slovenski proračun za kulturo ne dosega omembe vrednih odstotkov (da o realni primerjavi z drugimi ministrstvi ne govorim).

Kar se globalne družbe tiče - kaj pa zgražanje vsega človeštva nad izginjanjem živalskih vrst, nad krnitvijo biotske raznovrstnosti, ki nas spravlja ob zdravje našega modrega planeta? Je tu morda kakšna podobnost? Mar je treba zato, da bi se poenotili, pozabiti na tisto, kar nas dela posebne, kot posameznike in kot del neke širše skupnosti (v tem primeru - slovenske kulture)? Od plemenite zavesti o koreninah do pojma zaplankanosti je dolga, čeravno zadnje čase nerazločno zarisana brv.

Pesniki naj svoje pesmi uglasbijo? Hočete reči, da naj poskrbijo za to, da bodo prešli v kak bolj sprejemljiv, širši javnosti lažje berljiv medij? Nič nimam proti, kje pa, vendar - mar ni poezija mišljena kot specifičen način "delanja" umetnosti? Bi moral potemtakem vsak umetnik delovati na milijon različnih področjih, če pa je izrazito nadarjen za eno ali dve - samo zaradi preživetja? Docela zgrešeno je vaše razmišljanje, da sta bodisi Janez Škof bodisi Dane Zajc kaj bistvenega zaslužila s svojim omenjenim delom. Kakšna iluzija! Seveda sta postala bolj prepoznavna, oba, in sicer redki koncerti so bili res polno zasedeni, a vendar to niso bile niti približno primerljive številke s tistimi kakšnih ljudi, ki lahko dejansko od tega živijo.
Koliko umetnikov v Sloveniji pa je, pravzaprav, izvzemši estrado (kar koli naj bi že ta pojem zaobjemal), ki ima velike hiše, ogromne avtomobile, jahte na Cipru (če malo parafraziram - zasluženo - dobitnika letošnjega Boba leta, Petra Boštjančiča) in še kaj od tega vnanjega razkošja, ki jim ga toliko ljudi pripisuje? In vse to naj bi, seveda, vrh vsega dobili kot nagrado za posedanje na zadnjih plateh in eno samo jadikujoče svetobolje ter dolgčas, kajne? Posploševanje kulturnikov na "čakajoče na Metelkovi" pa žal ni samo vaš vidik kulture v Sloveniji.

In to je tisto, kar me skrbi. Mar je potrebna nova vojna, da bomo zagnali partizanske tiskarne z leposlovnimi besedili (kot edini v Evropi, če me spomin ne vara), mar je potreben nov Prešeren, da ga bomo prezrli, zasmehovali do njegove smrti in včasih tudi nekritično častili po njej?
Bubbles
# 07.02.2012 ob 21:31
gledala zaključek proslave....napol prazna dvorana in na koncu tipček, ki objokuje ukinitev ministrstva za kulturo s sklicevanjem na lastne otroke.......bolano
FC Chelsea
# 07.02.2012 ob 22:13
Kdor ve kako se je na Minstrstvu za kulturo delil denar, se sedaj veseli, ker bodo že samo ob zdravem financiranju kulture ogromni prihranki.
Zato pa so nekateri "kulturniki" tudi toliko proti.
slovenec5
# 07.02.2012 ob 21:32
Obupno nemogoča proslava .... vsebina, režija, izvedba, je poden. Trpeli so v dvorani, trpeli smo mi pred TV, trpel je celo glavni nagrajenec, ki ni vedel niti kam naj se obrne, niti kaj naj na oziroma pod odrom počne.

Če to predstavlja Slovenijo .... ubogi mi!

Matjaž Pograjc ..... sedi nezadostno!
Rauta aika
# 07.02.2012 ob 20:18
Kako zdaj cvilijo ti kobajagi umetniki! Po nemško bi se reklo: sie spinnen so lange, bis sie an das selbst glauben - po naše pleteničijo tako dolgo, da nazadnje sebi verjamejo. A ne bi bilo bolje imeti ministrstvo za gradbeništvo? Tudi E. Kardelj je bil nekdaj umetnik katerege knjige smo bili primorani kupovati, zdaj pa se na njih nabira prah in jih noben ne povoha. Dajte se mal spustit z meglic in se prizemljite kot vsi ostali.
virgino
# 07.02.2012 ob 09:18
zdaj ustvarjajo paranojo, kot da majo namen pobit vse ki se ukvarjajo z kulturo..eh... 3/4 tehle takoimenovanih 'kulturnikov' pa je navadnih parazitov...

modeli so v večnem trenutku ustvarjanja, ki se nikoli ne konča... svoje kozlarije ki jih spacajo pa opravičujejop z dejstvom 'da jih nihče ne razume' .... delat naj grejo, ne pa da cviljo za doklade in rente, 'ustvarjajo' naj pa za hobi.
Blitzkrieg
# 07.02.2012 ob 00:56
@KovacevaKobila

"Dati za kulturo" vedno pomeni "dati za odbor, ki bo odločal, kaj je kultura in kaj ni". Ta odbor potem se odloči kateri pesniki, pisatelji etc. dobijo kaj.
Ni potrebno dajati denar za filme. Filmi morajo biti ekonomsko uspešni. Isto glasba. Če ni, naj propade, bog pomagaj. Ni treba, da jo oživljamo le zato ker je slovenska.
Bliža se globanlna družba; ni čas za nacionalno zaplankanost.
Pesniki naj svoje pesmi uglasbijo, kakor je naredil genialni Leonard Cohen, ali kakor so naredili Škof & Zajc s super albumom, ki je bil tudi ekonomsko uspešen po mojem, in turneja tudi zelo uspešna (polne dvorane).
To je to. Moraš biti iznajdljiv. Je težko, a se da.
Ne pa čakati na Metelkovi s pivom v roki in se pritoževati kakšna država je to, da ti ne da denar za tvoje "kulturništvo" ...
domobrán
# 07.02.2012 ob 21:33
Še občine bi bilo treba razpolovit, pa smo na konju.
nuLanuLa
# 07.02.2012 ob 20:10
kultura ne bo rešila gospodarstva, lahko pa gospodarstvo reši kulturo. Kdor pa se tako goreče počuti poklicanega za kulturno proizvodnjo, tega v osnovi naj ne bi počel zaradi denarja in lahko iz svoje stiske naredi čudovite umetnine. Sicer se imam tudi sam za urbanega in praktičnega umetnika in bom živel enako ne glede na to, če imamo ministrstvo za kulturo ali pa ne.
diazepam
# 06.02.2012 ob 21:21
Gramo Prešeren ! Gremo kultura ! Gremo Slovenija !
jolika
# 07.02.2012 ob 21:52
Saj ne gre tem protestnikom za kulturo kot takšno, karkoli bi bilo, samo, da so proti! No, vladi seveda, ki še imenovana ni. Presenetljivo, da niso za govornika določili še Stanovnika!
timslum
# 07.02.2012 ob 21:46
Žalost in sramota, da se proslavo ob kulturnem prazniku zlorabi za politični in osebnomaterialistični populizem.
Če je to kultura, potem jo takoj ukinimo v celoti (in ne samo položaj kultunega ministra)!
krosnjar
# 07.02.2012 ob 20:28
Zakaj sedita na balkonu ob nekdanjem predsedniku Kučanu glavni sodnik v državi Masleša in prvi tožilec Fišer?
To je povsem nekulturno.
polzaliva
# 07.02.2012 ob 09:09
Protest KOKS-a in ustanovitev ministrstva v Prešernovi senci

Na veliko žalost prešernove nagrajenke Svetlane Makarovič ima društvo izrazito katoliško konotacijo. Skoraj vsi so vneti papeži. Izraz pride od papati. Seveda državni denar. To je denar davkoplačevalcev, tudi tistih, ki se z mnenji ljubljanskih gostiln in Pozitivne Slovenije (in Srbije) ne strinjajo.
DrMatilda
# 07.02.2012 ob 07:13
Družba, ki je zgrajena na toliko lažeh in taki korupciji, kot je naša, si ne more izgraditi stabilne kulture, to bi lahko bilo že počasi jasno. Ne gre le za bolezen družbe, ki sedaj že sproti poustvarja lastno preteklost, kot ji v danih geografsko političnih okoliščinah ustreza, ki je nesposobna odgovarjati komur koli za svoje totalitarno nasilje nad nedolžnim prebivalstvom, da bi za vsako ceno dokončala svoje fanatične velikoslovenske načrte, splošna korupcija je postala praksa na nivoju posameznika. Namesto ljudi, se lahko spreminja le še država.
Edino domišljija loči človeka od živali oziroma sposobnost, da lahko ustvari konsistentne socialne kontrukte, temelječe na lastni preteklosti in morali. Zgodovina smo ljudje, ki jo živimo v sedanjosti. Za človeka ali katero koli civilizacijo velja, kadar sledi svojim zastavljenim ciljem, vedno napreduje. Človeška predanost svojim spretnostim, svojim intelektualnim in čustvenim sposobnostim, z roko v roki, so nas vedno pripeljale do cilja. In kaj pa je to drugega kot kultura.
čurimuri
# 07.02.2012 ob 21:49
Ko bodo ''umetniki'' in ''kulturniki'' sproducirali tudi kakšno stvaritev, ki bo na dušo malega (beri navadnega) človeka, se bo ta produkt lahko tudi tržil. Ker pa ''umetniki'' ustvarjajo v 99% za metuljčkarje, kravatarje in zblojence, ki ne vejo kaj bi sami s sabo, pa ni čudno, da so stvari takšne kot so. Ministrstvo za kulturo bi bilo treba popolnoma ukinit in se raje posvetiti ljudem, ki životarijo na socialnem robu.
Socialniradikal
# 08.02.2012 ob 08:16
Nabijte mi sto minusov, a bom napisal eno resnico delavca...
Kaj bi radi kulturniki ? Če ste dobri potem tako dobro služite, če pa ste malo manj dobri pa prosim lepo se ukvarjajte s kulturo kot hobijem. Veste vsak drug državljan te naše prelepe deželice mora hodit v službo in si zaslužit svoj vsakdanji kruh in mi nimamo nobenega ministra, ki bi ga hodili cukat za rokav...Pa za penzion si tudi sami plačujemo, ki bo na koncu nekje pri 200€, če ? Veste kaj nam govorijo, ste že tako predragi in bodite veseli, da dobite teh 600€...
In koliko vplača svobodni umetnik v pokojninsko blagajno, da potem dobi penzion za izredne zasluge ? Če je karkoli dobrega naredil, potem je tako moral zaslužiti za lepo življenje in penzion, drugače dragi moji pa to odpade, da boste se vi pasli na nas raji...
kralj matjaž
# 07.02.2012 ob 22:02
Prešeren ni potreboval ministrstva za ustvarjanje.
Blitzkrieg
# 07.02.2012 ob 21:19
Bravo @sema! Super si povedal.
Poznam pesnika, sam. Zelo dobrega. In je tudi rač. programer. Nihče mu ne dolguje nič, ker pesni. Naj pesni, in naj se preživlja sam. In se. In živi dobro.
Tomaz12
# 08.02.2012 ob 09:04
Kako tiho bi šele bilo, če bi utihnili zaradi lakote. Kultura je lepa zadeva, vendar vse lepo po vrsti. Zaradi tiste nekaj ljubljanske kulturne smetane se cela Slovenija pač ne more žrtvovati. Če so težki časi jih naj občutijo tudi oni (če je vojan je vojna za vse). Sicer pa kdo je že rekel, naši največji pesniki in pisatelji so živeli v času ko ni bilo nobenega ministrstva za kulturo, pa jih zdaj slavimo.
Senna-Maze 28
# 07.02.2012 ob 21:57
Mater še v rubriki kultura nekateri nimate mira s politiko. Skrajno bolano, samo kritizirate. To je najlažje.
franček
# 07.02.2012 ob 21:44
Slovenski kulturniki so očitno osmišljeni samo če trpijo. Očitno imajo to v genskem zapisu ali kaj podobnega. Ker so zdaj že leta in leta imeli polno rit vsega in se pravzaprav niso imeli nad čem pritoževati, so sedaj z obema rokama zagrabili to prepotrebno ukinjanje nepotrebnega ministrstva in njihova bit je potešena - spet trpijo!
since1984
# 07.02.2012 ob 10:44
@Blitzkrieg
Film mora biti komercialno uspešen, tako kot glasba... ? Oprosti ampak, če pogledam kdo so pri nas komercialno uspešni glasbeniki in kateri so komercialno uspešni filmi, povečini ne vidim niti sledu o kulturi. Da o komercialni televiziji niti ne govorim. Dokler bodo ljudje posegali samo po tistem, kar je najbolj "bleščeče" bo pravi kulturi bolj trda predla. Ne vem zakaj se zadnje čase zbuja vtis, kot da je zabava in kultura eno in isto. Kultura ni tukaj, da nas zabava, ampak da nas izobražuje in nam da prostora za razmislek, zabava pa deluje ravno obratno. Zato je seveda komercialno bolj uspešna kot resna kultura.
To, da pa trdiš, da se je treba znajt in uglasbit poezijo, da jo bo kdo od naših Slovenceljnev sploh hotel slišat je pa živ dokaz, da ne veš ničesar o poeziji.
cepc
# 08.02.2012 ob 08:22
Mislm,kok so se raspištoll,kot,da bi jim ukinl prispevke ki jim plačuje država za njihovo kulturo.
tupamaross
# 08.02.2012 ob 07:51
Tako lepo in tako čudovito bi bilo, če bi nekoč namesto
kulture obmolknili nekulturni.
cavenc
# 08.02.2012 ob 07:48
Prešernova proslava: Tako tiho in tako temno bi bilo, če bi obmolknila kultura
Zakaj je potrebno tako dramatiziranje?
bobo966
# 07.02.2012 ob 22:35
Drugače misleči kulturniki se pa sploh ne upajo oglasiti.
Senna-Maze 28
# 07.02.2012 ob 20:21
Pijem malce vinčka in gledam proslavo Francetu v čast.
tetka
# 08.02.2012 ob 09:07
nekdo je zapisal, da je kultura le za 1% naroda, da delavci pa nimajo z njo nič...
Moja babica je delala v železarni kot običajna delavka in je kljub temu, da je bila neizobražena brala knjige svetovnih klasikov, Tolstoja, Dostojevskega, ...dandanes pač nimamo delvcev ampak lumpenproletariat, reveže, ki zaslužijo malo ali nič, ki pa tudi v glavah nimajo skoraj nič, njihov domet seže do Eurosporta in lokalne veselice....
Za kulturo ni potrebno imeti doktorata, potrebno pa je BRATI književnost in si ogledovati muzeje, poslušati glasbo, .....vsega tega pa pri nas ni več, ali pa je tik pred izumrtjem, svoj čas pač so ljudje tudi preprosti kmetje, brali, vedeli so o marsikateri stvari več, kot danapšnja srednješolska mladina, toliko o vednosti in nevednosti...
Hudo je, če v glavi nimaš nič...mnogo huje, kot če nimaš nič v denarnici.
legendaZ
# 08.02.2012 ob 09:06
A ti kulturniki ne vedo kaj je proslava, da še na proslavi morjo kritizirat prenos ministrstva na drugo Min.Sramota, kako se borijo za naš davkoplačevalski denar ko neke hijene. Prešernov dan je in vesel dan. Zdaj sem še jaz proti tem kao kulturniki. To so praktično zajedalci. Odvzeti so tukaj pravi kulturniki v pravem pomenu. to pa vsak prisebi naj razmisli, če je res pravi kulturnik in ne zajedalec.
Bolek
# 08.02.2012 ob 08:37
Bolek
Slovenski kulturni praznik je ena izmisljotina slovenske, v glanem leve, politicne elite, ki izkoriscajo ta praznik za svoje politicne igrice. To slovensko kulturo uziva samo 1% slovenskega prebivastva, delavski razred pa od tega nima nic! Samo poglejta, kdo se lahko udelezi proslav, navaden clovek zagotovo ne, samo politicna elita.

In za teh 1% takozvanih kulturnikov naj bi imeli posebno ministerstvo? Kje je zdrava pamet? Pri kulturnikih zagotovo ne!
ww
# 08.02.2012 ob 08:23
Tu pa komentirate vsi, tudi tisti, ki sploh ne veste kaj beseda kultura pomeni.
.
se strinjam, slovenci skoraj več ne vemo kaj je kultura.kaj šele umetnost.
Kar vidim in slišim so POLITIČNI KULTURNIKI, ki so se pripopali na državne jasli in od tega živiji. Njihova umetniška vrednost je na nivoju ZORANA PREDINA ter gospe MAKAROVIČ. Nestrpna in balkansko usmerjena raja, ki drzno PREDIZBIRA predsednika njihova umetniška vrednost pa je blizu lanskoletnemu snegu. Veliko je kriva RTV saj nam ves čas forsira ene in iste face ala B.Džurič.... Pravi umetniki so v Sloveniji bolj TIHO....
Sorry
kozmopolit
# 08.02.2012 ob 08:22
Prav sram me je bilo včeraj gledati to cviljenje o kulturi.Ravno ti kao kulturniki so bili 91 leta proti odcepitvi Slovenije.Polne uste so jih o kulturi v resnici pa požrešni za denar.To štalo ,ki so jo uprizolili je bol v sramoto ne pa v ponos.Ploskanje Tuka,Kučana Šoltesa Masleše je sramotno in podmuklo.100 let pokvarjenci dobivajo denar iz proračuna.Vsaka čas Virantu Janši za odločne poteze.Nepustite se Rdeči armadi,da nas zopet spravi 10 let nazaj.Mršolova novinarka katastrofa,kot bi gledal TV Severna Koreja.Oprostite naženite jih ven z prvega programa,in dajte neodvisne novinarje.
visokepete
# 07.02.2012 ob 21:46
Bojda, da ste na RTVSlo dokaj NEKULTURNO odslovili vodstvo MMC-ja.
Halooooo!!!!
timslum
# 07.02.2012 ob 21:20
ian00 07.02.2012 20:50:06

Prenehajte težiti s to kulturo!
Datum objave: 07. 02. 2012 Avtor: Rok Čakš

Krčenje ministrstev na 10 ali manj je bila ljudem všečna populistično vroča predvolilna obljuba praktično vseh političnih liderjev. Seveda, zakaj potrebujemo 16, 17 ministrov, pa sekretarjev, tajnic, fikusov in njim pripadajočih birokratov, če bi jih lahko imeli le 8, 7 ali celo manj. Takrat ni nihče pomislil, da krčenje samo po sebi še ne prinese varčevanja – pas se zategne šele, ko se posamezne urade, agencije … ukine, zapre, zaključi in iz proračuna izbriše njihove postavke za »materialne stroške« in »druge izdatke«.

Zdaj, ko smo končno dobili mandatarja in lahko v kratkem pričakujemo tudi polno operativno vlado, je problem ravno nasproten. Kar naenkrat težava ni več v višku, ampak manjku ministrstev – zaradi ukinjanja samostojnih resorjev in združevanja z ostalimi področji se oglaša kup različnih interesnih skupin. Po svoje logično in pričakovano – gre pač za njihove (khm) privilegije, za katere se zdi, da so kar naenkrat ogroženi. Ti sedaj osebni interes postavljajo na piedestal nacionalne katastrofe – če njihovi vrtički ne bodo obstali kot samostojna entiteta, se bo zamajala državna identiteta. Navsezadnje, kaj pa je narod brez lastne kulture?!

Ampak kaj je sploh ta, za narodov blagor tako opevana kultura? Se kot takšna denimo kvalificira v sofinanciranju projektov tako visokega umetnostnega nivoja, da ga lahko razume le avtor sam in pogojno skupina napol zadetih hipijev? Se morda odraža v dobro plačanih nastopih, kjer se elita nasmiha intelektualnim domislicam o »pičkastih« in »klovnovskih« političnih nasprotnikih? So morda integralni del te kulture tesno zaprta vrata za sposobnega mladega režiserja polnega idej, ki nato v tujini posname film svetovnega formata z milijonskimi dobički? Tovrstnih primerov v slovenski kulturi je nešteto in praksa kaže, da bolj kot je projekt zavožen in manj ljudi kot doseže, večja je verjetnost, da bo izdatno financiran iz državnega proračuna. Oziroma, kot je Mitjo Okorna odpravila Majda Širca: »Mitja, saj ti se boš znašel. Toliko ljudem, ki se ne znajdejo, moramo še pomagati.«

In prav za frazeologemom »neiznajdljivih« se skrivajo nesposobneži, zlizani s političnimi nastavljenci, ki jih za njihove ustvarjalne blodnje filajo z davkoplačevalskimi evri. Za takšne velja »bolje ne bo nikoli« in vsaka sprememba statusa quo krati njihovo umetniško svobodo, omejeno zgolj s prihodki iz državnega proračuna.

Petra Majdič, Tina Maze, Anže Kopitar, Rašo Nesterović, Primož Peterka in številni drugi, so zvezdniki svetovnega formata, ki za slovensko integriteto in prepoznavnost naredijo stokrat več, kot politiki, gospodarstveniki in kulturniki skupaj. In glej ga zlomka, vsi ti in številni drugi so se v svetovni vrh svoje panoge prebili brez samostojnega ministrstva za šport. Le kako jim je sploh lahko uspelo, bi se, če bi verjeli aktualnim kulturnim protestnikom, danes lahko vprašali? Morda zato, ker so sposobni, pridni, vztrajni, delovni, ustvarjalni, zagotovo pa ne pa zaradi institucionalne ureditve njim pripadajočega resorja.

Zato si po eni strani želim, da mi vendar že prenehajo težiti s to kulturo, obenem pa se zavedam, da je to le uvertura v mandat teženja vsepovprek. Danes kulturniki, jutri sindikati, pojutrišnjem študentje, drug teden upokojenci, ves čas pa novinarji in protivladno nastrojeni mediji. Časov udobnega parazitiranja za tuj denar je pač nezadržno konec.

Od zdaj naprej bomo živeli od tega, kar bomo ustvarili sami. Če bo pa to le preveč omejevalo našo notranjo svobodo, pa predlagam, da se namesto na ulice, podamo v sadovnjake in hmeljišča. Med obiranjem sadežev narave za 3 evre na uro, tudi ustvarjalnega navdiha zagotovo ne bo zmanjkalo.


Podpišem.
nemorino
# 07.02.2012 ob 21:00
Če je tole kakšen kulturni program, pol je pa res že skrajni cajt da de ministrstvo za kulturo ukine!
janinejc03
# 07.02.2012 ob 20:57
K-Ris
Ja res je in zato se predstavi VSE in ne le PD, nagrajence in ljubitelje kulture. So morda predsednik DZ, ter PV, drugorazredni in očitno na tej prireditvi nedobrodošli? Predstavilo se je očitno le tiste, ki pripadajo enaki barvi? Vsem Slovencem in Slovenkam želim prijetno praznovanje!
Kazalo