Pred nadaljevanjem redne novembrske seje je državni zbor na izredni seji zakon o malem delu podprl s 47 glasovi za in 28 proti, 4 poslanci pa so se glasovanja vzdržali. S tem zakonom želi vlada urediti trg dela za študente, brezposelne in upokojence. Zakon je z odložilnim vetom v ponovno parlamentarno proceduro vrnil državni svet.

Predstavnik državnega sveta Drago Žura je na seji uvodoma pojasnil, da zakon o malem delu prinaša časovno in vsebinsko neprimerne rešitve. Kot je povedal, je lepo brati cilje in namene zakona, "vendar je teorija eno, praksa pa nekaj drugega".

"Študenti zdaj odvisni od napotnic"
"Če boste podprli zakon o malem delu, boste omogočili državljanom, ki že imajo socialno varnost zagotovljeno, da si jo še okrepijo. Omogočili boste manj nelegalnega dela, zagotovili boste socialne pravice študentom, ki so sedaj odvisni od napotnic, ki so pogosto vprašljive," pa je v imenu predlagateljev pojasnil minister za delo Ivan Svetlik.

Franc Jurša (DeSUS) je zatrdil, da njihovi poslanci zakona ne bodo zavrnili, čeprav imajo nekatere pomisleke. V ta zakon so po njegovih besedah privolili, ker kljub vsemu prinaša več pozitivnih kot negativnih stvari.

Pukšič: Potrebna je tudi štipendijska politika
Zakona naj ne bi podprli v SLS-u, v imenu katerega je Franc Pukšič dejal, da je državljanom treba "dati delo, ne malo delo".

"Zakon je potrebno spremljati in sprejemati skupaj s štipendijsko politiko, ki bo omogočila študij tudi revnejšim otrokom, ki so s podeželja in so njihove možnosti za študij okrnjene," dodaja Pukšič.

Levanič: Gre mi na bruhanje
Dejan Levanič (SD) je povedal, da ima občutek, da se poslanci ne poslušajo med sabo in da se pojavljajo le ugibanja o tem, da bo zakon škodoval dijakom, študentom in brezposelnim. "Gre mi na bruhanje, ko vidim, da se podpira sedanje stanje," je zatrdil.

Alenka Jeraj (SDS) je pojasnila, da v njihovi stranki zakona ne bodo podprli, zavedajo pa se, da je treba to področje urediti. Njihov glavni očitek zakonu je, da združuje tri različne skupine z različnimi potrebami.

Študentska organizacija bo izgubila polovico sredstev
Zakon o malem delu prinaša ostro omejitev količine dela, ki se ga lahko v enem letu opravi v sklopu malega dela, in na novo razporeja denar, zbran od obdavčitve tega dela. Študentska organizacija bo izgubila polovico sredstev, brez zaslužkov bodo ostali študentski servisi, za denar pa bodo lahko kandidirale druge mladinske organizacije.

Študenti so ta zakon želeli ustaviti in spremeniti, zato so tudi protestirali pred parlamentom, skupaj z njimi pa mu nasprotujejo še sindikati in grozijo z možnostjo razpisa referenduma. Do zdaj jim je prisluhnil le državni svet, ki je zakon zavrnil z vetom in ga spet poslal v parlament.