Predsednik republike je s podpisom zadovoljen, opozicija pa je že pred podpisom napovedovala referendum. Foto: EPA
Predsednik republike je s podpisom zadovoljen, opozicija pa je že pred podpisom napovedovala referendum. Foto: EPA
Danilo Türk
Predsednik države Danilo Türk je podpis sporazuma pozdravil. Foto: EPA

Po mnenju predsednika Zbora za republiko Gregorja Viranta pa arbitražni sporazum pomeni 'veliko tveganje za Sloveniji', kar naj bi pomenilo, da bo v najboljšem primeru sporazum pripeljal do nečesa, kar je malo slabše od sporazuma Drnovšek - Račan. Uporaba mednarodnega prava naj bi namreč lahko zelo hitro pripeljala do sredinske črte v Piranskem zalivu, 'tu pa lahko hitro izgubimo polovico Piranskega zaliva'.

Radovan Žerjav
Radovan Žerjav je bil v torek zvečer v Odmevih neomajen: Če bo sporazum podpisan, bodo v SLS-u začeli zbirati podpise. Foto: MMC RTV SLO
Pravniki in mnenjski voditelji neenotni

Podpis je že pozdravil tudi predsednik države Danilo Türk. Kot so sporočili iz kabineta predsednika republike, je ta prepričan, da sta predsednika vlad Slovenije in Hrvaške z današnjim podpisom "opravila pomembno dejanje na poti reševanja mejnega vprašanja med državama". "Parlamenta obeh držav bosta tako dobila priložnost, da v postopku ratifikacije sporazuma dokončno odločita o arbitražnem sodišču in s tem tudi o rešitvi mejnega vprašanja," še pravi Türk.

MZZ je MMC-ju že posredoval POROČILO O POGAJANJIH ZA SKLENITEV ARBITRAŽNEGA SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE, ki vsebuje tudi prevod arbitražnega sporazuma. Preberete si ga lahko tukaj.

MZZ: Slovenija ima močnejše argumente od Hrvaške
Tako kot mnogi pred njim, med njimi evropski komisar za širitev Olli Rehn, je tudi uradni govorec MZZ-ja Milan Balažic sporazum označil za zgodovinskega in dejal, da ga je treba gledati v širšem kontekstu, saj za zdaj ni pričakovati, da bi katera izmed držav znova začela zaostrovanje odnosov z incidenti na meji.

Znova je zatrdil, da sporazum "ščiti vitalne interese Slovenije", zagotavlja stik z odprtim morjem, omogoča rešitev vprašanja meje in vstop Hrvaške v povezavo in pomaga pri stabilizaciji regije.

Naslednja "bistvena stvar" bo priprava referendumov, v katerih bosta državi "predstavili svoj prav", in prav tu naj bi imela Slovenija, po Balažicevih besedah, bistveno več in močnejše argumentov, zato naj ne bi bilo smiselno hiteti ne s pripravo memoranduma ne s siljenjem sodišča, naj čimprej razsodi.

(Še) brez enostranskih izjav
Balažic je še dejal, da sporazumu ni bila priložena nobena enostranska izjava, kar pa se lahko do konca ratifikacijskega procesa še vedno zgodi. Vendar pa je teža tovrstnih izjav predvsem politična in ne pravna, je dodal Balažic. Vlada bo sporazum v DZ poslala v prihodnjih dveh tednih.

LDS in SD podpis pozdravljata, SNS ne
Odzivajo pa se že tudi v parlamentarnih strankah. Iz SD-ja so tako sporočili, da podpis arbitražnega sporazuma štejejo "za zgodovinsko dejanje v urejanju odnosov med Slovenijo in Hrvaško". Predsednica LDS-a Katarina Kresal je dejala, da v vladi vsi ministri stojijo za predsednikom vlade: "Podpiramo smer, v katero so šla pogajanja, in tudi včeraj, ko smo se seznanili s končno vsebino sporazuma /.../ smo dali zeleno luč, da odide in podpiše ta sporazum."

Golobič: Nič še ni končano
Po mnenju prvaka Zaresa Gregorja Golobiča se s podpisom sporazuma za Hrvaško in Slovenijo ni nič končalo, ampak se šele začenja, vendar tako, "da obstaja možnost priti do cilja". Po njegovem mnenju je ključen dosežek sporazuma ta, "da se stvari premakne z mrtve točke", in dodal, da sporazum čaka še ratifikacija. Dodal je, da zagovarja predlog, da se o tem povpraša tudi slovenske državljane.

Golobič je o možnosti, da lahko zaradi podpisa arbitražnega sporazuma sledi interpelacija posameznih članov vlade ali vlade v celoti, dejal, da te možnosti ni mogoče izključiti, a da "koalicija ostaja trdno ob tem projektu".

Zmago Jelinčič iz opozicijskega SNS-a je prepričan, da je "gospod Pahor izdal Slovenijo". Po njegovem mnenju je Pahor z odločitvijo za podpis arbitražnega sporazuma popustil pod pritiski, pri čemer "je bil pripravljen pozabiti, da je Slovenec".

Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Žnidaršič pa meni, "da je treba ta spor slej ko prej rešiti". Podpis sporazuma podpira, o očitkih opozicije pa pravi, da skuša ta s kritikami le "nabirati poceni politične točke". "Če bi sledili nasprotnikom sporazuma, ne bi nikoli prišlo do sporazuma."

SDS: Referendum neizogiben
Kot je znano, sta opozicijski stranki SLS in SNS napovedali zbiranje podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma s ciljem, "da se arbitražni sporazum zavrne in preprečijo njegove škodljive posledice". Zbrati morajo najmanj 30 podpisov poslancev, zato nas je zanimalo, ali bo referendum podprla tudi največja opozicijska stranka.

Iz poslanske skupine SDS-a so za MMC dejali: "Referendum je neizogiben, saj se bo - tudi če ga nobena od opozicijskih strank ne bi zahtevala s podpisi poslancev - civilna družba organizirala in bo zbrala podpise. Verjetno bo poslanska skupina SDS-a prispevela podpise, s čimer bomo skušali to zgodbo čim bolj skrajšati."

Predsednik SLS-a Radovan Žerjav ob tem še pravi, da bodo, če ne dobijo zadostne podpore, začeli zbirati 40.000 podpisov podpore.

Po mnenju predsednika Zbora za republiko Gregorja Viranta pa arbitražni sporazum pomeni 'veliko tveganje za Sloveniji', kar naj bi pomenilo, da bo v najboljšem primeru sporazum pripeljal do nečesa, kar je malo slabše od sporazuma Drnovšek - Račan. Uporaba mednarodnega prava naj bi namreč lahko zelo hitro pripeljala do sredinske črte v Piranskem zalivu, 'tu pa lahko hitro izgubimo polovico Piranskega zaliva'.

Pravniki in mnenjski voditelji neenotni