Misijo bo vodila ruska agencija Roscosmos, Esa pa bo prispevala znanje in nekatere tehnološke rešitve, piše v dokumentih, ki jih je ekskluzivno pridobil britanski BBC.
Luna 27 bo pristajalnik, ki ga bosta sili v predvidoma čez pet let poslali na posebno področje Meseca. Na tisto zaplato južnega pola, ki je v večni temi in večnem skrajnem mrazu.

Zanima jih namreč led, ki je tam v velikih količinah. Prisotnost je dokazalo malo "bombardiranje" iz orbite Lune, ki ga je ameriška Nasa izvedla leta 2009. V dvignjenem prašnatem oblaku so našli velike količine vode. Drugod po površju Meseca ledu ni najti, saj ga odstranjujeta sončno sevanje in manko atmosfere, na temačnem južnem polu pa ga je polno.

Pot do kolonije
Led je ključen za Evropsko vesoljsko agencijo. Njen generalni direktor Johann-Dietrich Wörner je namreč maja letos razkril, da je postavitev prve stalne naselbine na Luni ena izmed njegovih želja. Led bi kolonistom zagotovil tri eksistencialne surovine. Najprej seveda vodo za pitje. Molekulo vode (H₂O) se nadalje lahko razbije na kisik za dihanje in na vodik. Ta je lahko koristen tako za lokalni vir energije, denimo ogrevanja, pa še za pogonsko gorivo.

Pristajalnik bo preveril, koliko ledu je dejansko tam, na kraju samem. Poprej omenjene meritve je namreč Nasa izvedla iz orbite s spektrometrom, kar je manj zanesljivo. Iskal bo tudi nekatere druge materiale in minerale, ki bi lahko bili koristni za morebitno 3D-tiskanje, poroča BBC. Esa je namreč v sodelovanju z nekim arhitekturnim birojem razvila in pred leti predstavila koncept habitata, katerega vrhnjo, zaščitno plast bi izdelali kar na kraju samem.

Lokacija je za morebitno kolonizacijo primerna tudi zato, ker so v bližini vzpetine, ki so stalno s Soncem obsijane, kot nalašč za pridobivanje električne energije.

Mesec kot oporišče
Moskovski Institut za vesoljske raziskave navaja, da naj bi Esa za Luno 27 priskrbela znanstvena instrumenta: vrtalnik za kot beton trda zaledenela tla in napravo za analizo vzorcev. Podobno kot Philae na kometu 67P, s katerim Esa še vedno poskuša vzpostaviti stik. Esa poleg tega razvija nov pristajalni sistem, ki naj bi dejavno, med samim postopkom, preverjal površje pod njim in koristil lasersko usmerjanje. Tudi to naj bi bil evropski prispevek k projektu.

BBC v pojasnilu ruskih motivov za kolaboracijo navaja enega ključnih znanstvenikov inštituta, Igorja Mitrofanova. Ta pravi, da bo Mesec v 21. stoletju postal poglavitno oporišče človeštva pri odpravah dlje v vesolje, in Rusija tega vlaka ne sme zamuditi. A v nasprotju z vesoljsko tekmo v času hladne vojne, ki je tekla rivalsko, bo nova doba v znamenju sodelovanja.

Tudi Wörner je marca poudarjal, da želi Esa (pravzaprav za zdaj on kot generalni direktor, saj morajo projekti skozi ustrezne odločevalske organe) kolonijo graditi v okviru mednarodnega podviga, ne izolirano. Po pisanju BBC-ja morajo sodelovanje potrditi ministri članic Ese na srečanju prihodnje leto, a podpora naj bi bila v pri "ključni hierarhiji" zagotovljena.

Misija bo pomembna tudi z znanstvenega vidika, saj utegne kaj več povedati tudi o izvoru vode na Luni (je enaka kot na Zemlji?) ter o nastanku tega nebesnega telesa.

Rudarsko oporišče
Dolgoročno bo Mesec pomemben zaradi rudarjenja surovin iz vesolja. Seveda, ko bo to postalo ekonomsko smiselno - za zdaj je daleč od tega, pa tudi tehnološka podlaga manjka. A kot kažejo spektralne analize, je na Zemljinem naravnem satelitu polno helija-3, ki je iskan za tehnologijo prihodnosti, jedrsko fuzijo, in zelo drag. Vse to odpira zapletena pravna vprašanja: čigava je Luna in kako je sploh z lastništvom v vesolju.

Porajajoče se zanimanje za Mesec
Po misijah Apollo, ki so se končale leta 1972, več desetletij nobena vesoljska sila ni želela več na Luno, tudi zaradi ogromnih stroškov, pa tudi zaradi dejstva, da je "trofeja" v vesoljski tekmi že dobila lastnika. Zadnji (uspešni) ruski poskus sega v leto 1976, ko je Luna 24 nazaj prinesla vzorce sive prsti. Skoraj 40 let je bilo treba, da je spet kakšna država plovilo poslala do Lune in nazaj. To je lani storila Kitajska s Čang'e 5-T1 oziroma sondo Šjaofej (Mali letalec), še malo predtem pa preizkusila svoje zmogljivosti z malim roverjem Žadasti zajec. Leta 2025 hočejo Kitajci na sivih prostranstvih pustiti tudi prvi pravi odtis astronavtskega škornja, leto poprej Esa.
Tudi druge države in nekateri zasebniki imajo v načrtu večje odprave. Še letos namerava Astrobotic Technology v okviru Googlovega natečaja, vrednega 30 milijonov dolarjev, pristati na trdni površini Lune. Leta 2017 namerava Indija proti sivi krogli poslati celoten paket: satelit, pristajalni modul ter lunarni rover Chandrayaan-2. Nasa veliko stavi na svojo kapsulo Orion v razvoju, ki naj bi leta 2019 s človeško posadko prvič po desetletjih večkrat obkrožila Luno. Poleg tega kani agencija v okviru naslednjega velikega skoka (pot na Mars) Luni pripeljali lastno luno, nov naravni satelit v obliki nekajdesetmetrskega asteroida.
Eso pa utegne pri gradnji dejanske kolonije prehiteti zasebno ameriško podjetje Bigelow Aerospace, ki proizvaja lahke habitate.