Arbitraža je spremenila tudi mejo na kopnem Foto: BoBo
Arbitraža je spremenila tudi mejo na kopnem Foto: BoBo
Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je dejal, da je namen današnje seje OZP-ja predvsem seznanitev poslancev z vsemi dejavnostmi v povezavi z uveljavitvijo arbitražne razsodbe. Foto: Reuters
Enotnost slovenske politike pri arbitraži

Seja odbora DZ-ja za zunanjo politiko je za zaprtimi vrati potekala štiri ure. Po njej je predsednik vlade Miro Cerar pojasnil, da je poslancem predstavil dozdajšnje dejavnosti vlade v povezavi z implementacijo arbitražne odločbe.
"Prikazal sem, da vlada deluje odgovorno, organizirano in dosledno in da je to tisto, kar najbolj potrebujemo v tem trenutku in v prihodnjih mesecih. Samo na ta način bomo lahko domačo in tujo javnost prepričali o tem, da je edina pot za dokončno zaprtje tega izziva implementacija arbitražne odločbe," je dejal premier.

Razpravo na seji OZP-ja je označil za zelo konstruktivno. "Odbor je na koncu na neki način potrdil, da gre vlada v pravi smeri," je povedal premier in zatrdil, da bo vlada nadaljevala dejavnosti kot doslej.

"Pripravljamo tudi vse za to, da bomo vložili ustrezna pravna sredstva, če Hrvaška ne bo spoštovala arbitražne odločbe," je napovedal Cerar.

Priprava tožbe proti Hrvaški
Pri tem je Cerar potrdil napovedi, ki jih je še pred začetkom seje podal zunanji minister Karl Erjavec, da bi Slovenija lahko gradiva za tožbo poslala Evropski komisiji že do konca februarja.

"Bomo pa najprej zahtevo naslovili na Evropsko komisijo, če bodo evidentne kršitve, da se najprej ustrezno odzove komisija, šele potem - tako določa tudi postopek - če komisija tu ne bi bila dovolj aktivna, bo Slovenija morala sama vlagati pravna sredstva. Vsekakor pa dokumentiramo vse kršitve Hrvaške in jih evidentiramo," je v napovedi tožbe Hrvaške pred Sodiščem EU-ja pojasnil Cerar.

"Najbolje bi pa bilo, če bi Hrvaška privolila v implementacijo, da ne bi bili takšni koraki potrebni," je predlagal.

Glede morebitnega posredovanja Evropske komisije v sporu je Cerar izrazil pričakovanje, da bo bodisi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker bodisi prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans "ponudil neke konkretne možnosti, ki bi privedle do implementacije arbitražne odločbe".

"O tem bom verjetno informiran v prihodnjih dneh, ko bo to na ravni komisije do neke mere izdelano," je dejal.

Izrazil je tudi zadovoljstvo, da je hrvaški premier Andrej Plenković napovedal odhod v Bruselj in srečanje z Junckerjem. "To vidim kot zelo pomembno dejanje, kajti najprej je zelo pomembno, da komisija skuša nagovoriti Plenkovića, torej Hrvaško, s svojim stališčem, ki je identično slovenskemu, da je treba odločbo implementirati. Potem pa se bom tudi sam, če bo to potrebno, vključil v take pogovore," je dejal Cerar.

"Bistveno pa je, da Slovenija povsem mirno, odgovorno in dosledno izvaja arbitražno odločbo," je še dodal premier.

Cerar: V stiku smo s prebivalci, z ribiči
Poudaril je, da so slovenske oblasti "vsakodnevno v stiku z ljudmi ob meji, ko gre za vprašanje njihovega statusa in druga vprašanja". "Tudi smo v stiku s slovenskimi ribiči, tako da ljudje dobivajo odgovore, če imajo kaka vprašanja. Zakonodajo smo ustrezno sprejeli, zdaj jo dopolnjujemo še v tistih detajlih, ki so potrebni, da se zadeva dokončno izvrši," je povedal Cerar.

Glede kazni, ki jih slovenske oblasti napovedujejo hrvaškim ribičem, ker lovijo v morju, ki je po arbitražni razsodbi pripadlo slovenski strani, pa je Cerar opozoril, da gre za izvajanje korakov, ki jih je Slovenija že prej "jasno in javno napovedala".

"Zdaj enostavno dosledno izvajamo novi režim, nove pristojnosti, ki nam jih daje arbitražna odločba. Rok za pripravo implementacije je potekel in zdaj se ta implementacija dogaja," je poudaril.

"To pomeni, da na neki način rutinsko izvajamo postopke. Če seveda hrvaški ribič ali kdor koli stori neki prekršek na našem morju ali ozemlju, se pač to evidentira, izda ustrezna odločba, in če je za to predvidena denarna ali druga sankcija, bo ta izvršena. To počne vsaka država," je povedal.

"To so tista dejanja, s katerimi zelo jasno izkazujemo, da mislimo resno, ko govorimo o pravu. In spoštovanje vladavine prava je tista pot, ki jo Slovenija v tem in vseh podobnih primerih zagovarja," je še izjavil slovenski premier.

Erjavec: Sem za time-out
Erjavec meni, da se bo na današnji seji OZP-ja znova potrdila enotnost slovenske politike pri reševanju arbitražnega zapleta s Hrvaško. "Vse politične stranke menijo, da je treba uveljaviti arbitražno razsodbo. Predsednik opozicijskega SDS-a Janez Janša meni, da je čas za time-out. Lahko ga imamo, vendar moramo nadaljevati vse dejavnosti, kar zadeva pripravo tožbe za Sodišče EU-ja," je dejal. "Sem pa za to, da imamo time-out, ko gre za incidente, ki jih enostransko povzroča hrvaška stran, vendar to ni v naši moči," je še povedal zunanji minister.

Teh incidentov je bilo na morju po podatkih policije od 30. decembra, ko je Slovenija uveljavila arbitražno razsodbo, 55, od tega 21 vplutij ribiških plovil in 34 vplutij policijskih.

Lani v pol leta - od razglasitve arbitražne razsodbe - so našteli več kot tisoč vplutij hrvaških plovil v območje, ki ga je Sloveniji kot njeno potrdilo arbitražno sodišče. V prejšnjih letih pa so jih v vsem letu našteli okoli 300 ali 400.
Janša zadovoljen
Janša je sejo označil za koristno. "Če kaj, nam je, mislim, uspelo poenotiti vladno politiko glede tega vprašanja," je dejal. Tako je potrdil enotnost slovenske politike glede izvrševanja arbitražne razsodbe. "Ostaja tudi enotnost s samega začetka, da je ta arbitražni sporazum dejstvo, mimo katerega ne moremo," je potrdil. "So pa seveda razlike v oceni, koliko je to za Slovenijo dobro ali ne," je hkrati dodal.

V opisu poteka seje, ki je sicer potekala za zaprtimi vrati, je Janša povedal, da so poslanci slišali "nekaj koristnih informacij iz različnih pogovorov, ki omogočajo nekoliko boljši pregled nad situacijo".

"Ključno je to, da se ne vzbujajo prevelika pričakovanja. Drugič, da je Slovenija dosledna in da vlada govori z enakim jezikom, da se tu ne zaletavamo z raznimi blokadami. In da znamo našim sogovornikom stvari tudi pojasniti in da se nekaj naučimo tudi iz preteklih izkušenj," je povzel.

Odziv hrvaške politike
Hrvaško zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da ne vidijo nobenega razloga za slovensko tožbo na Sodišču EU-ja. Če bo Slovenija to naredila, pa bo Hrvaška ustrezno odgovorila. Kot so zatrdili, Hrvaška ne krši evropske zakonodaje s svojo odločitvijo, da ne bo sprejela arbitražne razsodbe, posledično pa niti njene implementacije. Dodali so, da so jasni razlogi, zakaj je Hrvaška izstopila iz arbitražnega postopka. Omenili so zakone, ki jih je slovenska vlada poslala v DZ zaradi arbitražne odločbe, ki je potrdila levi breg Dragonje kot hrvaško ozemlje, vključno s štirimi naselji. "Mlini, Škudelin, Bužin in Škrile so bili in ostali del Republike Hrvaške in pod nadzorom hrvaških državnih organov tako pred osamosvojitvijo Hrvaške kot po njej. Njihovi krajani so bili in so prebivalci Hrvaške. Zato ta slovenska poteza nima nobenih učinkov na prebivalce teh naselij," so odgovorili. "Slovenija je v 90. letih prejšnjega stoletja sprejela zakon, ki je protipravno zajel tudi del hrvaškega državnega ozemlja, a ni na noben način vplival na meddržavno mejo," so zapisali. "Hrvaška je takoj po sprejetju tega zakona protestirala in Slovenija je kmalu umaknila sporna določila, ki od takrat niso bila veljavna," so dodali.

Enotnost slovenske politike pri arbitraži