Z uvedbo šolnin v javnem šolstvu naj bi država skušala dodatno iztisniti denar iz žepov davkoplačevalcev. Foto: BoBo
Z uvedbo šolnin v javnem šolstvu naj bi država skušala dodatno iztisniti denar iz žepov davkoplačevalcev. Foto: BoBo

Zahtevamo, da zakon jasno zagotovi prebivalcem RS pravico do brezplačnega visokošolskega izobraževanja na prvi in drugi bolonjski stopnji. Plačevanje študija mora biti omejeno na tiste, ki so že izkoristili pravico do brezplačnega visokošolskega izobraževanja. Nasprotujemo tudi temu, da bi javni in koncesionirani visokošolski zavodi svoje osnovne dejavnosti financirali neposredno iz šolnin, saj bi to spodbujalo komercializacijo študijskega procesa in bi vodilo v nenadzorovano privatizacijo javnih univerz. Šolnine naj ob zagotavljanju polnega financiranja visokega šolstva zaračuna država, in sicer v višini, ki jo na predlog pristojnega ministrstva določi Svet RS za študentska vprašanja. S tem se zagotovi, da je edini cilj visokošolskih zavodov kakovostno izvajanje javne službe, študijski programi so stabilno financirani in transparentno plačani le enkrat. Zahtevamo tudi, da se sistemsko zagotovi možnost brezplačnega vzporednega in zaporednega študija za najboljše študente ter brezplačnega študija za najboljše tuje študente.

Ena od zahtev v memorandumu o predlogu Zakona o visokem šolstvu
Minister za izobraževanje Jernej Pikalo ni imel posluha za zahteve študentov, o katerih so se poenotili na precej obiskanih skupščinah. Foto: BoBo

"Zgodovinski paradoks je, da si je ravno stranka, ki se kiti z rdečim perjem, naložila to zgodovinsko breme, da bo ona tista, ki bo uvedla šolnine. To bi radi preprečili," je glede nestrinjanja z visokošolskim zakonom povedal sociolog Gorazd Kovačič.

Visokošolski sindikat Slovenije, SVIZ, sindikat Vir ter neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze so s študentskim svetom ljubljanske univerze, študentskim društvom Iskra in zvezo društev pedagoških delavcev spisali memorandum o predlogu novega zakona o visokem šolstvu, ki mu nasprotujejo predvsem v delu, ki uvaja šolnine v javnem izobraževanju.

"Ena posledica bo ta, da bo študij postal težje dostopen tistim, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin. Uvedba šolnin pa bo na daljši rok močno poglobila razslojevanje prebivalstva v Sloveniji," je še povedal sociolog ter predstavnik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič in dodal, da bo zakon slovenske družine bolj udaril po žepu kot nepremičninski zakon.

Po njegovih besedah bi bilo najbolje, če bi predlog zakona umaknili, ker ni nastal na podlagi nekih analiz, temveč je neka lepljenka, katere glavno vodilo je dobiti čim več denarja iz študentskih žepov.

Opozoril je še, da minister za izobraževanje Jernej Pikalo že nekaj časa naokoli razlaga, da je novi visokošolski zakon usklajen s socialni partnerji, kar po Kovačičevih besedah ni res, temveč naj bi se z njo strinjal le univerzitetni menedžment, ki bi s šolninami krpal finančno luknjo, saj je visoko šolstvo s proračunskimi rezi postalo še bolj podhranjeno.

Ministrstvo brez posluha za študente
Predstavnik študentskega društva Iskra Mladen Zobec pa je povedal, da so se študentje na fakultetnih skupščinah soglasno izrekli proti zakonu in napovedali proteste. Ob tem so zahtevali tudi podaljšanje javne razprave, ki jo je ministrstvo prekinilo in je nato prišlo do zatišja, saj naj bi ministrstvo v skladu z javno razpravo zakon popravilo.

"Danes imamo pred seboj zakon, v katerem ne samo, da ni upoštevano nobeno opozorilo študentov, temveč se škodljivi aspekti zakona na vseh ključnih mestih celo zaostrujejo," je poudaril Zobec. Šolnine pa po mnenju Iskre prenašajo breme financiranja javnih storitev na študente in njihove družine.

Predstavniki študentskega gibanja Iskra pa vse tudi pozivajo, naj se jim pridružijo na protestu proti "asocialnemu" zakonu, ki naj bi potekal 16. aprila.

"O šolninah se ne bomo pogajali. O razgradnji socialne države v namen večanja zasebnih dobičkov se ne bomo pogajali," je razložil Zobec.

Kaj je zapisano v memorandumu?
"Kaže, da je temeljna usmeritev predloga zakona kratkoročno reševanje finančne podhranjenosti visokega šolstva s širitvijo šolnin, in sicer na način, ki očitno vodi v socialno segregacijo in nižanje kakovosti študija," je zapisano v memorandumu.

Vsi podpisniki memoranduma so tudi opozorili, da so v javni obravnavi osnutka novega visokošolskega zakona in na pogajanjih ministrstvu večkrat podali jasno argumentirane kritike, zahteve in predloge za izboljšanje zakona, vendar ministrstvo njihovih ključnih pripomb ni upoštevalo.

"Trenutni predlog zakona je tako neusklajen s socialnimi partnerji in je za nas nesprejemljiv. Opozarjamo Vlado RS in vladno koalicijo, da bosta odgovorni za vrsto hudih sistemskih anomalij, ki jih bo zakon povzročil," tudi opozarjajo podpisniki memoranduma, ki tudi zahtevajo dvig izhodiščnega obsega javnega financiranja visokega šolstva na takšno raven, da bo javni visokošolski sistem lahko kakovostno deloval in se mu ne bo treba v nuji po preživetju obračati na trg.

Zahtevamo, da zakon jasno zagotovi prebivalcem RS pravico do brezplačnega visokošolskega izobraževanja na prvi in drugi bolonjski stopnji. Plačevanje študija mora biti omejeno na tiste, ki so že izkoristili pravico do brezplačnega visokošolskega izobraževanja. Nasprotujemo tudi temu, da bi javni in koncesionirani visokošolski zavodi svoje osnovne dejavnosti financirali neposredno iz šolnin, saj bi to spodbujalo komercializacijo študijskega procesa in bi vodilo v nenadzorovano privatizacijo javnih univerz. Šolnine naj ob zagotavljanju polnega financiranja visokega šolstva zaračuna država, in sicer v višini, ki jo na predlog pristojnega ministrstva določi Svet RS za študentska vprašanja. S tem se zagotovi, da je edini cilj visokošolskih zavodov kakovostno izvajanje javne službe, študijski programi so stabilno financirani in transparentno plačani le enkrat. Zahtevamo tudi, da se sistemsko zagotovi možnost brezplačnega vzporednega in zaporednega študija za najboljše študente ter brezplačnega študija za najboljše tuje študente.

Ena od zahtev v memorandumu o predlogu Zakona o visokem šolstvu