Malo delo bi bilo omejeno na 672 ur letno, oziroma štiri mesece s polnim delovnim časom, ali 14 ur tedensko. Foto: Reuters
Malo delo bi bilo omejeno na 672 ur letno, oziroma štiri mesece s polnim delovnim časom, ali 14 ur tedensko. Foto: Reuters
Denar
Tisti, ki bodo oprabljali malo delo, bi po ozhodiščih ministrstva za delo lahko na leto zalužili največ toliko, kot znaša letna minimalna plača. Foto: MMC RTV SLO

Zakon o delu je bil napovedan že pred nekaj časa, ministrstvo je predstavilo le najosnovnejše informacije glede tega, saj naj bi bil celoten zakon predstavljen čez nekaj tednov, na MMC-ju pa nam je vseeno uspelo izvedeti nekoliko več podrobnosti oziroma izhodišč zakona.

Podpora socialnim blagajnam
Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve z zakonom želi vzpostaviti sistem, ki bo učinkoviteje širil pravice dijakov in študentov ter jim omogočil ustrezno varnost na trgu dela, hkrati pa bi področje študentskega in drugih podobnih oblik priložnostnega dela uredilo enotno in na enem mestu. Obenem želi ministrstvo tiste, ki bi opravljali t. i. malo delo, vključiti v mehanizem podpore socialnim blagajnam.

Poleg študentov in dijakov bi tovrstno delo lahko opravljali tudi upokojenci in tako zakonito služili, ne da bi bile njihove pokojninske pravice ogrožene, na ministrstvu pa premišljujejo, da bi v zakon vključili še brezposelne. Za ministrstvo je sicer pomembno, da opravljanje malega dela ne bi pomenilo ovire pri iskanju zaposlitve, a hkrati menijo, da bi brezposelni tako lahko ohranjali stik s trgom dela in delovne navade.

ŠOS ŽE IZRAZIL NESTRINJANJE
Svoje nestrinjanje z izhodišči zakona so v Študentski organizaciji Slovenije že izrazili - v četrtek so jih pred prostori vlade zažgali.

Omejeno število ur
A najpomembnejša novost novele ni zgoraj našteto, temveč omejitev dela, ki jo zakon prinaša. Če bo zakon sprejet, se bo malo delo lahko opravljalo največ 672 ur letno. To kvoto se bo lahko razdelilo na tri možnosti, kako jo izkoristiti.

En način bi bil ta, da bi se seštevek naredil skupaj, po drugi možnosti bi se lahko redno delalo polni delovni čas štiri mesece v letu, po tretji pa bi se kvota razdelila po tednih. To pomeni, da bi se lahko delalo največ 14 ur na teden. Na ministrstvu so tako kvoto izbrali iz opredelitve oblik dela glede na tedenski delovni čas, kot ga razmejuje OECD.

Zaslužek v višini letne minimalne plače
Prav tako bi omejili tudi plačilo - letni zaslužek ne bi smel preseči višine minimalne letne plače.

Malo delo naj bi ohranilo fleksibilni značaj, opravljalo bi se torej prek napotnic in brez dodatne administracije, večino postopkov pa bi se lahko uredilo elektronsko. Nekakšne različice študentskih servisov bi se ohranile, saj ministrstvo v zakonu predivdeva organizacijo, ki bi bila posrednik med delodajalcem in delojemalcem.

Posredniki dela kot nepridobitna dejavnost
Posredovanje malega dela bi se opredelilo kot nepridobitna dejavnost, izbor teh posrednikov pa naj bi bil preglednejši kot do zdaj, menijo na ministristvu. Posrednike bi izbrali na ministrstvu, in sicer za največ pet let. Kot je predvideno v izhodiščih zakona, bi delodajalec celotni znesek plačila, v katerega bi bili vključeni tudi prispevki iz socialne blagajne in dajatev od malega dela, nakazal organizaciji za posredovanje, ta pa bi odvedla prispevke in dajatve.

Tako bi bil posameznik, ki bi opravljal malo delo, vključen v pokojninsko ter invalidsko in zdravstveno zavarovanje. Višina prispevkov bi bila prilagojena omejitvam malega dela, na ministrstvu za delo pa se o tem še usklajuje z ministrstvoma za finance in zdravje. Poleg tega bi se opravljene delovne ure štele v delovno dobo tako, da bi te ure preračunali v delovne dni s polnim delovnim časom.

Z denarjem, ki bi ga država dobila od dajatev, bi povečala število štipendij. Del denarja bi namenila tudi za gradnjo študentskih domov in za izvajanje projektov, namenjenih študentom, dijakom in upokojencem. Ta sredstva bi se podeljevala preko javnega razpisa. Za nadzor nad vsem temi novostmi bi ustanovili nekakšno centralno evidenco o malem delu.