Slovenija

Poudarki

  • Projekt Pameten inšpektor bi ob ustrezni finančni podpori lahko v celoti zaživel v drugi polovici prihodnjega leta.
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.9 od 28 glasov Ocenite to novico!
Andrejka Grlić
Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić meni, da je red na trgu laže doseči s sodelovanjem kot z represijo. Foto: BoBo
       Samoocenjevanje bo namenjeno zgolj samoocenjevanju. Naše poslanstvo ni kaznovanje kršitev, ampak urejenost trga. Prepričani smo, da se to da laže doseči, če zavezanci pri tem sodelujejo prostovoljno, kot če bi se želelo isto doseči z represijo,       
 Andrejka Grlič, glavna tržna inšpektorica
Tipkovnica, računalnik, miška
Zavezanci bodo lahko s samopreverjanjem ugotovili, ali upoštevajo vse predpise. Če bo rezultat samopreverjanja enak kot pri dejanskem nadzoru inšpektorja, bo inšpektor določene zavezance tudi manj pogosto obiskoval. Foto: BoBo
       Pametni inšpektor je sektorsko specifična aplikacija, ki skladno z zakonom ostaja v upravljanju pristojnega inšpektorata, ki finančna sredstva za razvoj in vzdrževanje načrtujejo v okviru svojih proračunskih sredstev.       
 Ministrstvo za javno upravo
Mlečni izdelki na policah
Tržni inšpektorat je pristojen za 160 različnih predpisov z različnih področij. Foto: BoBo

Dodaj v

Tržni inšpektorat razvija aplikacijo za nadzor upoštevanja predpisov. Ministrstvo projekt podpira, a ne finančno.

Projekt Pametni inšpektor še v preizkušanju
21. marec 2017 ob 06:46
Ljubljana - MMC RTV SLO

Obilica predpisov, ki jih morajo pri svojem poslovanju upoštevati podjetja, povzroča številne zaplete, ki bi se jim po mnenju tržnega inšpektorata lahko izognili z aplikacijo Pametni inšpektor, ki so jo pričeli razvijati. Ministrstvo za javno upravo je nad idejo navdušeno, a ne dovolj, da bi jo tudi finančno podprlo.

Za razvoj poskusne aplikacije Pametni inšpektor so se na tržnem inšpektoratu odločili zaradi več kot 160 različnih predpisov, ki jih inšpektorat nadzoruje. Zaradi obilice predpisov tako na inšpektoratu pogosto zvoni telefon, kjer zavezanci sprašujejo o različnih podrobnostih, zlasti kako pravilno upoštevati določene, za posamezno dejavnost, specifične predpise.

Zato so se po besedah glavne tržne inšpektorice Andrejke Grlič na inšpektoratu odločili za razvoj aplikacije, ki bi jo uporabljali tako zavezanci za preverjanje ustreznosti svojega poslovanja kot tudi inšpektorji pri inšpekcijskih nadzorih. "Naš cilj je urejenost trga in ne kaznovanje zavezancev," pravi Grličeva in dodaja, da prav zato nameravajo z aplikacijo zavezancem ponuditi možnost za samoocenjevanje pravilnosti poslovanja.

Z vprašalnikom do ustreznega poslovanja
V praksi je aplikacija zastavljena kot vprašalnik, na katerega zavezanec odgovarja in preko vprašanj ugotovi, katere podrobnosti mora še urediti, da bo spoštoval predpise. "Gostinec bo tako najprej označil, s katero dejavnostjo se ukvarja, nato pa bo odgovarjal le na vprašanja, povezana s svojo dejavnostjo," razlaga Grličeva.

To pomeni, da bo gostinec med označevanjem svoje ponudbe v aplikaciji obveščen o tem, katero dejavnost mora prijaviti glede na šifrant. Med drugim pa prejel tudi vprašanje, ali predvaja glasbo v gostinskem lokalu, potem pa bo sledilo vprašanje, ali ima ustrezno urejeno plačevanje dajatev kolektivnim organizacijam, kot je Sazas. Aplikacija bo opozarjala tudi na lokalne specifike, kot je obvezna dvojezičnost na Primorskem in v Prekmurju. Tovrstne predpise ljudje, ki niso domačini, namreč pogosto prezrejo oziroma jih sploh ne poznajo, poudarja Gličeva.

Manj inšpekcijskih nadzorov
Aplikacija pa bo v pomoč tudi inšpektorjem, ki bodo na prav tako odgovarjali na vprašanja in preverjali ustreznost poslovanja. Pri zavezancih, ki so na tak način že preverili svoje poslovanje, bodo rezultati inšpekcijskega pregleda isti, kar pomeni, da ob inšpekcijskem nadzoru ne bo presenečenj. "Če pri takšnem nadzoru ne bo ugotovljenih nepravilnosti, potem ni nobenega razloga, da bi v določenem časovnem obdobju pri istem zavezancu nadzor ponovili."

Asketski razvoj prototipa
To seveda ne pomeni, da bodo inšpektorji nadzore povsem opustili, saj so v njihovi pristojnosti tudi področja, ki jih aplikacija ne more zajeti. Tako bodo inšpektorji na terenu še vedno samostojno nadzorovali morebitne nepoštene poslovne prakse in jih ustrezno kaznovali. Se pa bodo inšpektorji precej redkeje oglasili pri zavezancih, ki bodo preko samopreverjanja z aplikacijo ob inšpekcijskem pregledu imeli urejeno poslovanje.

Razvoja aplikacije so se na inšpektoratu lotili sami in trenutno je inšpektorjem na voljo poskusna različica, ki zajema dobro četrtino predpisov za dejavnost trgovine. Ker sredstev za področje informacijskih tehnologij tako rekoč nimajo na voljo, so se projekta lotili zelo asketsko. Od slovenskih razvijalcev aplikacij so namreč dobili dovoljenje za uporabo aplikacije, ki je sicer namenjena izdelavi obrazcev, ki so jo potem sami prilagajali v Pametnega inšpektorja. "Drugih sredstev, razen našega delovnega in tudi prostega časa, tako rekoč nismo porabili," poudarjajo na inšpektoratu.

Zbornice idejo pozdravljajo
Da gre ideja v pravo smer, so potrdili tako poskusni preizkusi pri inšpektorjih kot tudi predstavitve projekta na Gospodarski in obrtni zbornici, kjer so projekt sprejeli z odobravanjem. Edini pomislek je bil, ali bi bilo samopreverjanje moč zlorabljati kot prijavo nepravilnosti inšpektorjem, a Grličeva zagotavlja, da ne bo tako. "Samoocenjevanje bo namenjeno zgolj samoocenjevanju. Naše poslanstvo ni kaznovanje kršitev, ampak urejenost trga. Prepričani smo, da se to da laže doseči, če zavezanci pri tem sodelujejo prostovoljno, kot če bi se želelo isto doseči z represijo," je dejala Grlićeva in dodala, da bodo temu namenili pozornost pri razvoju projekta in bo samoocenjevanje najverjetneje anonimno.

Da pa bi projekt zaživel v celoti, na inšpektoratu potrebujejo sredstva. Aplikacija, s katero si trenutno pomagajo, namreč nima na voljo vseh specifik, ki jih zahteva zakon o upravnem postopku. Na inšpektoratu si želijo, da bi aplikacija tudi inšpektorje vodila skozi postopek nadzora in bi ti lahko zapisnik takoj po koncu natisnili in ga predali zavezancem. Za ta cilj pa bo potreben razvoj samostojne aplikacije. A za tako javno naročilo na inšpektoratu sredstev nimajo, saj sredstva za informacijske tehnologije državnih organov nadzoruje ministrstvo za javno upravo, pojasnjujejo na inšpektoratu.

Ministrstvo idejo podpira, a ne s sredstvi
Na ministrstvu za javno upravo so na naša vprašanja odgovorili, da sicer podpirajo "tehnološko napredne rešitve, pa tudi rešitve, ki se skušajo čim bolj prilagoditi potrebam uporabnikov, kar aplikacija Pametni inšpektor vsekakor je". Precej manj odobravajoč pa je bil odgovor na vprašanje, ali nameravajo projektu, ki bi se lahko razširil tudi na druge inšpektorate, nameniti ustrezna sredstva.

Ministrstvo, pristojno za javno upravo, je v okviru reorganizacije informatike v državni upravi pristojno za upravljanje informacijsko-komunikacijske infrastrukture, razvoj skupnih informacijskih rešitev ter njihovo tehnološko, procesno in organizacijsko skladnost s centralnim informacijsko-komunikacijskim sistemom, izvajanje enotne informacijske varnostne politike ter načrtovanje in upravljanje vseh proračunskih virov na teh področjih.

"Na področju razvoja aplikativnih rešitev je ministrstvo pristojno le za skupne informacijske rešitve kot npr. sistem za upravljanje z dokumentarnim gradivom ter t. i. horizontalni gradniki," odgovarjajo na ministrstvu in dodajajo, da je aplikacija "Pametni inšpektor [...] sektorsko specifična aplikacija, ki skladno z zakonom ostaja v upravljanju pristojnega inšpektorata, ki finančna sredstva za razvoj in vzdrževanje načrtujejo v okviru svojih proračunskih sredstev."

Na tržnem inšpektoratu sicer ocenjujejo, da bi ob ustrezni finančni podpori Pametni inšpektor lahko v celoti zaživel že prihodnje leto, ko naj bi bil na voljo tudi zavezancem. Če bo ministrstvo vztrajalo pri svojem stališču, pa utegne aplikacija obtičati zgolj pri prototipu. Na inšpektoratu si sicer želijo ob morebitnem uspešnem zagonu aplikacije svoje inšpektorje opremiti tudi s tabličnimi računalniki, na katerih bi lahko aplikacijo uporavljali, tudi tu pa bo končno besedo imelo ministrstvo.


Luka Lukič
Prijavi napako
Komentarji
samogledam
# 21.03.2017 ob 07:37
od kar ste ukinili SDK in ustanovili megalomanski Furs,Vurs,Durs,Purs, obcinski in republiski inspektorat....bo kmalu se krava v hlevu morala podati pisno izjavo zakaj ne placuje Sazas.
štiblc
# 21.03.2017 ob 07:15
Za pisanje zakonov je toliko strokovnjakov ki si na koncu niso enotni kaj predstavlja zakon, jaz moram obvladati svoj posel ter še njihove zakone no go...

p.s. za k... k... imam obrt če mi ne ostane nič časa pa še čakam da me p... ta na tem koncu, ki ga ne morem obvladat ker se skoz spreminja.
simbol123
# 21.03.2017 ob 08:27
Ko boste prišli do konca vprašalnika, boste videli, da pravzaprav sploh ne smete poslovati in da nimate nikakršnih možnosti, da bi vse pogoje izpolnili. Prej ali slej boste naleteli na to, da potrebujete delovne izkušnje, ki jih nikjer ne morete pridobiti, ali da potrebujete soglasje stotih sostanovalcev ali pa to, da morate predložiti soglasje, če hočete soglasje pridobiti. Predpisi, ki urejajo opravljanje posameznih dejavnosti, so v Sloveniji sestavljeni tako, da lahko pogoje izpolni samo tisti, ki je predpis pisal.
xes
# 21.03.2017 ob 08:58
Firtoh: pozabil si dodati, da če je mišolovka večja od 10x10cm potrebuješ še soglasje lovske zveze, ter društva za zaščito živali, pa potem boš moral še veterinarsko poklicat za odstranitev miške. Seveda boš moral ob tem obvezno na vse 4 vogale skladišča nalepiti napis "pozor mišolovka", ki mora imeti točno določeno velikost in barvo črk. Ob vsem tem boš moral poskrbeti za izobraževanje vseh delavcev kako se izogibati nevarni mišolovki, sindikalni upravičenec pa ti bo pod nos pomolil spremembo kolektivne pogodbe, saj zdaj delavci delajo v nevarnem okolju. Aja, pa pazi, da mišolovka ob ujetju miške ne povzroči prevelikega hrupa, ker sicer moraš dobiti še soglasje lokalnih prebivalcev in seveda policije za motenje nočnega reda in miru. Pa upam, da nimaš kakšne stare mišolovke, ker če manjka CE oznaka si v hudem prekršku.
alex961
# 21.03.2017 ob 07:38
A, da bi zmanjšali število predpisov pa ne?!!!!!
Imam občutek da hočete tako kot v običajnem življenju s predpisi kriminalizirati in seveda sankcionirati naše vsakdanje življenje. Pa seveda pobrati ljudem prosti denar
Guliarth
# 21.03.2017 ob 07:15
Pametnjakoviči se boste hvalili na malih, po velikem udarite, če si upate in takrat pričakujte aplavz.
A si upate? Evo vam izziv za kariero!
garmond
# 21.03.2017 ob 07:21
Andrejka in Janez. Ta dva sta večna. Zamenjave zanju se še niso rodile.
DrMinistr
# 21.03.2017 ob 09:38
Mi je razlagal nek kolega, ki je tudi sam (bil, sedaj ni več) tržni inšpektor. Vsak dan so jih poslali na drugo tržnico. Enkrat so morali kontrolirati, če so vidne cene pri solati, drugič preverjati kvaliteto bučk, sploh veselo je bilo vedno pred 1. novembrom (vsa dovoljenja za prodajo rož, itd,...). No, ko pa je nadrejene vprašal, kdaj bojo šli obiskat "tisto firmo, o kateri so včeraj govorili pri poročilih" je bil odgovor vedno isti: "naj se drži plana in ne ugovarja".
gesan
# 21.03.2017 ob 08:31
Ko pa mamo tak pametne inšpektoriste, mi je pa res prav čudno, da je v tej državi izginilo cca 100 milijard premoženja,
da lahko nek poslovni subjekt komot preprodaja nepremičnine brez ustreznih dokumentov..........

Mene bi bilo na njihovem mestu sram!
nonparel
# 21.03.2017 ob 07:30
V tej novi državi so vse dosedanje vlade sprejele na tone novih zakonov in predpisov. Toliko jih je, da se niti inšpektorji ne znajdejo več s tem, drugim pa je to voda na mlin, tako je ribariti v kalnem najlažje.
Katalena
# 21.03.2017 ob 07:14
Skoda, da Slovenija tone....
sintaksa
# 21.03.2017 ob 09:34
Njim gre na živce, ker jim v službi non-stop zvoni telefon in morajo odgovarjat na ista vprašanja!?
Zaradi tega bodo razvili aplikacijo, saj samo zaradi zavezancev je sigurno ne bi.

Ta država je prizadeta in jo vodijo prizadeti ljudje!
firtoh
# 21.03.2017 ob 08:06
Kakšna je nepoštena praksa,če pozabiš nastaviti mišolovko v skladišče pijače in fašeš 3500 evrov kazni?
sintaksa
# 21.03.2017 ob 09:48
kako da ne razvijajo aplikacije, ki bi onemogočala, da neko podjetje ne plačuje svojim zaposlenim prispevkov za pokojnino in zdravstvo!? Pa to se da še verjetno v exelu naredit, madona.

Aplikacija operaterju sporoči, da neko registrirano podjetje, v mesecu februarju enemu registriranemu delavcu ni plačalo prispevkov. Lučka zasveti, podjetje dobi kazen in možnost plačila. Če ne, gre vodstvo podjetja takoj v zapor, premoženje podjetja pa preide na državo.
98% ljudi bi tak zakon podprlo.

Ministrstva pa celo najemajo čistilna podjetja (in druga storitvena podjetja), ki zaposlenim ne plačujejo prispevkov, pa jim država nič ne more. Kako je to sploh mogoče? Kako sploh lahko pride do tega?
SpicyWeiner
# 21.03.2017 ob 07:51
namesto da bi stvari poenostavili, bodo raje zapravili še malo denarja za aplikacijo, kjer bodo lahko vsi videli, kako zbirokratizirana je ta država.
Celt
# 21.03.2017 ob 07:25
Pa ne pozabite v aplikaciji dodati opis posameznega inšpektorja in kako si predstavlja t.i. "diskrecijsko pravico", ki jo ima pri interpretiranju teh členov zakonov. :lol

Ker to kaj mnogi inšpektorji delajo na terenu je "samovolja" in ne "diskrecijska pravica"!
Follow Me
# 21.03.2017 ob 08:10
Hehe vedno bolj napredni, vedno bolj IT podprti in vedno bolj dol gre vse skupaj :D .
amfora
# 21.03.2017 ob 14:02
Koliko zunanjih sodelavcev s svetovalnimi pogodbami bomo sopet plačali?
Jacky
# 21.03.2017 ob 09:44
...ha...ha...ha...Ko sem prebral naslov, se kar nisem mogel nehat smejat.
"Tržni inšpektorat razvija aplikacijo...aplikacijo Pametni inšpektor..."
..Pišem komentar in se kar ne morem nehat smejat :):):)
gesan
# 21.03.2017 ob 08:34
Ministrstvo idejo podpira, a ne s sredstvi
................................
Naročili bodo svojega izbranca, ki bo pritlehno naknadno povišal ceno storitev v nebo in to bo zmenjeno že vnaprej, denar bodo zarubili za ta projekt itak nam, komu pa drugemu

in na koncu se bo zgodilo to, da aplikacija najverjetneje sploh ne bo delovala kot je bilo v samohvali povedano, da bo.

Že videno, doživeto in v skladu z normativi sistemskega parazitorija te države!
Celt
# 21.03.2017 ob 07:27
"Naš cilj je urejenost trga in ne kaznovanje zavezancev," pravi Grličeva

Kaj se šali?
Na terenu dobiš obraten občutek,
...samo da se kasira.
xes
# 21.03.2017 ob 18:23
Dr. Kumrovec: v švici so tudi zakoni spisani tako, da so razumljivi... pri nas pa lahko za isto stvar najdeš tri pravilnike, ki bodo vsak zase zahtevali drugačno prakso in neglede kaj narediš boš pač v prekršku. Zakaj? Zato, ker so v švici zakoni pisani tako da služijo ljudstvu, pri nas pa zato, da se služi na ljudstvu. Aja, pa mislim, da je kazen 4000 EUR za to, če je gasilni aparat 3cm prenizko na steni več kot dovolj visoka in ne vidim potrebe po zvišanju!
galoper
# 21.03.2017 ob 10:25
Že pred leti so si inšpekcijske slubže pri meni ustvarile vtis, da sem naletel na odvetnika, ki zastopa prodajalca. Kdor naznani sum na nepravilnosti, pričakuje strokovno nadaljevanje dela državnih služb, namesto iskanja dodatnih dokazov pri naznanilcu. Ko v prijavi ni bilo navedeno vse kar so na inšpekciji želeli, je bil problem negativno rešen. Ampak, če moram sam najti vse pravne in stvarne dokaze o kršitvi, potem je inšpekcija odveč, ker lahko sam spišem predlog za pregon. Inšpekcijski organi bi morali delovati predvsem za zaščito potrošnikov, tako pa izgleda kot svetovalna služba za trgovce in izdelovalce.
ps11
# 21.03.2017 ob 09:17
Kolk 100 tisoč eur bojo spušil za eno aplikacijo?
DrMinistr
# 21.03.2017 ob 08:04
Kaki 2 leti nazaj sem po radiu poslušal, ko so govorili o problemih zbirokratiziranosti pri nas. Pa so podali podatek "V Sloveniji samo področje gospodarstva ureja 1600 zakonov in več kot 5000 pravilnikov in podzakonskih aktov" (ni, ni kakšna nula preveč).
Kako pri taki zmedi sploh lahko nekdo dela po zakonu, oz nekdo drug kvalitetno opravlja nadzor, ko so si pa zakoni med sabo nasprotujoči?
Kar sem imel sam opravka z inšpektorji, so bili običajno kar korektni (za razliko od kašnih mestnih redarjev), samo je problem, kar dejansko velikokrat niti sami ne poznajo področja dovolj dobro, ker se zakoni prehitro menjajo.
dunbar
# 21.03.2017 ob 07:54
Država bi morala imeti pri sprejemanju predpisov v mislih tudi to, kako bo izvajala nadzor nad upoštevanjem predpisov.

Drugače pa lepa, sočna slika ge. glavne inšpektorice. Če bi sodil na prvi pogled, jim gre kasiranje odlično...
sportivko
# 21.03.2017 ob 07:50
"Tržni inšpektorat razvija aplikacijo za nadzor upoštevanja predpisov. Ministrstvo projekt podpira, a ne finančno."

Tipično Slovensko - ko že pride dobra ideja jo je treba v kali zatret. Če ne z dejstvi pa finančno.
semaino
# 22.03.2017 ob 00:13
Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić meni, da je red na trgu laže doseči s sodelovanjem kot z represijo

Ta zenska bi morala leteti kot je dolga in siroka, da je nikoli vec ne bi bilo na inspekciji.

Kaj se gredo z solniki in turisticnimi agencijami, kaznimi branjevke z 3500€ zaradi petersilja in blagajn, to so bedaki na kvadrat.
yoda
# 21.03.2017 ob 08:05
že večkrat doživel, da si inšpektorji sami zmišljujejo zakone... Sicer ne vem od kot to izhaja? Ali iz njihovega nepoznavanja zakonov ali iz njihovega ega... Rezultati so različni, včasih moraš narediti tako, kot rečejo, včasih se umaknejo in niti ne odgovorijo na pritožbo. Ko bom velik in bogat bom tožil državo in posamezne išpektorje za mobing!
vipmit
# 21.03.2017 ob 07:23
@štiblc
Za pisanje zakonov je toliko strokovnjakov ki si na koncu niso enotni kaj predstavlja zakon,...

V kolikor verjameš, da zakone pišejo "strokovnjaki" si se pa malo uštel.
Borc984
# 21.03.2017 ob 11:07
Razvijajo aplikacijo, ker sami inšpektorji nimajo pojma, kaj delajo.
Ko se zadeva uveljavi, se bodo zavezanci sami kontrolirali, inšpektorji se bodo pa lahko po riti čohali v svojih klimatiziranih pisarnah!
Mislim, da je Slovenija na celem svetu še najbližje upodobitvi filma Brazil(1985).
Aeda
# 21.03.2017 ob 08:33
Smiselno bi bilo posodobiti, predvsem pa reducirati zakonodajo! Poiščite strkovnjaka iz poidročja trženja in prava - največ dva - in pripravite UČINKOVITA, poenaostavljena in dovolj razumljiva izhodišča, ne pa tako, kot tukaj predlaga Guliarth.(Pametnjakoviči se boste hvalili na malih, po velikem udarite, če si upate in takrat pričakujte aplavz). Od udarjanja in aplavza ne bo nobene koristi...
stevieg8
# 21.03.2017 ob 07:38
Pa bo aplikacija imela tudi funkcionalnost, ki uporabnikom dovoli, da pridejo do vseh osebnih podatkov pravnih oseb, fizičnih oseb, njihovih zdravstvenih kartonov in policijskih kartotek?

Če ne, imajo vse ostale aplikacije državne uprave veliko konkurenčno prednost.
samo.hladnik
# 21.03.2017 ob 22:19
Prodajalci kebaba in bureka, ali izstavljate račune?

ja, ja, ja... in svizec zavije čokolado.
mmeeddoo
# 21.03.2017 ob 09:43
"Zbornice idejo pozdravljajo"

Ne vidijo pa, da bi ravno tak projekt morali sami zastaviti in ga financirati. Za koga pa je, če ne za njihove člane?
accko
# 21.03.2017 ob 11:10
a bodo spet zakoni v veljavi za male in se bo še vedno od velikih vsiljevalo plačevanje , po novem dodatku PRO PLUS upam da se bo uvedel zakon če se v trgovini ene stvari dotakneš da jo moraš kupiti , tko da ne bo več noben bral iz kje je in kake kakovosti ... Dejmo pisat zakone za male osebe , saj res v lj se zapre manši lokal ker ne izda računa med tem čez cesto lokal ki ne plačuje delavce 3 meseca pa še vedno del normalno ...

ovčke kr glasujte za iste 25 let in omenjite svobodo in demokracijo , med tem nas uizi omejujejo da boš kmalu imel narisano pot gibanja čez dan.
1a34
# 21.03.2017 ob 10:13
Podpiram transparentnost!

V veliki meri se je transparentnost s pojavom elektronskih medijev v 95% primerov ze dosegla.

Primerjavo bi lahko naredili tudi npr. s forumom rtvslo, ki je res trenutno v 95% na visokem nivoju.

V zvezi s portalom rtvslo pa bi predlagal majhno spremembo. Pod rubriko Na danasnji dan namrec ni omogoceno komentiranje, za kar po moje ni nobenega razumljivega argumenta, zato je ta del rtvslo ostal se ena redkih sivih con na rtvslo.

V rubriki Na danasnji dan je cca. 20 razlicnih nepovezanih clancicev oz. zapisov novinarjev, in nobeden od njih ni podpisan oz. ni podatkov o sledljivosti, kdo je avtor posameznega clancica.

To ustvarja moznost za ribarjenje v kalnem. Recimo da je 10 clancicev v rubriki Na danasnji dan korektnih, 11. pa posega na podrocje rumenega tiska, npr nekoga se lahko loti ad personam oz. secira njegovo privatno zivljenje. Zaradi enega takega prispevka v tej rubriki bo zato padla senca na celotno rubriko Na danasnji dan.

Nima namrec smisla, da se kdo priklaplja z anonimnim rumenim tiskom oz clancici na javni portal rtvslo, ki si je v druzbi ze pridobil velik ugled. Uradni clanki novinarjev na rtvslo imajo velik doseg bralcev in vpliv.

Bralci namrec zaupajo rtvslo, ker gre za javni portal in ker je drugje vecina novic in clankov korektno napisanih, zato bi moral biti vsak stavek v kateremkoli clanku na rtvslo podpisan, da se ve avtorstvo uradnega clanka. V zascito bralcev in velike vecine postenih novinarjev, ki stojijo za svojim delom.
windmaster
# 21.03.2017 ob 09:22
Končno bo šel Bavčar v arest!
acoschwanz
# 21.03.2017 ob 07:49
Odlično!
felipesko
# 21.03.2017 ob 12:45
Ministrstvo projekt podpira, a ne finančno.

Finančno itak ni pomembno.....jebeš dnar....
x1ijn
# 21.03.2017 ob 09:47
To je korak v pravo smer. Trenutno si dostikrat pomagam s podobnimi aplikacijami drugih drzav, najvec od Velike Britanije. Pri nas je relativno dobro urejeno samo za potrosnika, podjetja pa smo prepuscena sama sebi.
oggle
# 23.03.2017 ob 13:53
Ze ime je razlog za neustavljiv krohot.... Pameten inspektor... No ja ce ze v realnem zivljenju taksna stvar ne obstaja bo vsaj ime aplikacije nekaj, kar si vsi zelimo pa na zalost nikoli ne bomo dobili.
Dr. Kumrovec
# 21.03.2017 ob 17:12
Problem v Sloveniji je da ljudje ne spoštujejo države. Vlada bi morala dvigniti kazni in poostriti nadzor, tako kot v Švici. Tam ni heca!
1a34
# 21.03.2017 ob 10:34
Great minds discuss ideas; average minds discuss events; small minds discuss people. Eleanor Roosevelt
Kazalo