Sedem sindikalnih konfederacij bo pred državnim zborom opominjalo poslance, naj reforme zavrnejo v korist socialnega dialoga. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Sedem sindikalnih konfederacij bo pred državnim zborom opominjalo poslance, naj reforme zavrnejo v korist socialnega dialoga. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Statistika je neizprosna. Moški v Sloveniji povprečno umirajo pri 69. letu starosti, hkrati pa bi vsi morali delati do 65. leta.

Dušan Semolič, ZSSS
Upokojenec
Pokojninski zakon naj bi začel veljati leta 2011. Upokojitvena starost se bo na 65 let dvigovala postopoma, po pol leta na leto do leta 2021 oziroma 2026. Foto: MMC RTV SLO
Dušan Rebolj
Predsednik Pergama Dušan Rebolj meni, da take vlade Slovenija ne potrebuje. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Protest pred parlamentom
Protest sindikatov pred DZ-jem

V imenu skupine sedmih sindikalnih central je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič še pred simbolnih protestom pred državnim zborom ob 13. uri dejal, da vlada ni bila izvoljena za siromašenje že sicer ogrožene skupine prebivalstva. Ker pa je po njihovem mnenju vlada pokopala socialni dialog, bodo posluh iskali pri izvoljenih predstavnikih ljudstva v parlamentu, ki bodo šli v tretjo obravnavo zakona o malem delu in prvo obravnavo pokojninske reforme.
Semolič: Gre za prerazporejanje kapitala
Dve milijardi evrov in pol se je takoj našlo za banke, za sanacijo NLB-ja in posojilo Grčiji, rešuje se gospode, ki so zakuhali krizo - ne pove pa se, kdo bo to plačal, se huduje Semolič. "Zdaj se ve, račun vlada izstavlja delavcem in upokojencem. To je težka stvar, gre za prerazporejanje kapitala med sloji. Zato se tega ne more reševati s prosvetljenstvom. Ostajata samo dialog ali konflikt," je dejal.

Vlado in ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika je zato okrcal, da na svoji turneji predstavitve reforme zamolči ključne točke: pogoje za polno upokojitev (65 let starosti ali 43 let delovne dobe) bo po njegovem mnenju izpolnjeval le majhen del prebivalstva, zato reforma "enostavno ni pravična". Za tisto večino, ki bo izpadla iz pogojev za polno upokojitev, bodo veljali malusi za 0,3 odstotka na vsak mesec predčasne upokojitve, zato bodo ljudje prejemali od 100 do 150 evrov manjše pokojnine, je prepričan Semolič, moti pa ga tudi preoblikovanje varstvenega dodatka v socialnovarstveno pomoč, za katero bodo morali prejemniki zastaviti svoje nepremičnine.

Pergam: Ali dialog ali pa naj vlada gre
Drago Lombar iz Konfederacije neodvisnost je poudaril, da pokojninska reforma v koalicijski pogodbi ni zapisana, zato poslanci lahko glasujejo po svoji vesti. Poslancem je zaupal, da ne bodo glasovali v prid reformi, ki gre na škodo 80 odstotkom ljudi po vsej državi. Zdenko Lorber iz Alternative pa je opozoril na po njegovem mnenju popoln kolaps socialnega dialoga, kar naj bi dokazoval tudi umik soglasja delodajalske strani, pa tudi odsotnost odgovora ministrstva že od avgustovskih demonstracij 31 sindikatov. Predsednik Pergama Dušan Rebolj vlado poziva, naj sede s socialnimi partnerji ali pa naj gre. V nasprotnem primeru bodo sindikalne centrale pokazale svojo moč, je prepričan.

"Malo delo uničuje trg dela"
Vlada po opozorilu sindikatov ponuja mladim malo delo brez realnih možnosti za pokojnino, malo delo z manj pravic in manj plače ter pokojnine, ki bodo ob tri leta daljši delovni dejavnosti enake ali celo nižje kot zdaj. "Ob nastopu krize sem slišal določenega politika izjaviti, češ, zdaj bo kriza, ljudje bodo prestrašeni, lahko gremo v reforme
," reforme, ki peljejo v liberalizacijo trga dela in uničenje socialne države, je prepričan Semolič.

Pogoji za upokojitev

Starost Dopolnjena
upokojitvena
doba
Vladni
predlog
65 let /
Vladni
predlog
60/58 43/41
Sindikalni
predlog
60 let 40/38

Po vladnem predlogu je mogoča tudi predhodna upokojitev, pri 60 letih in 40 letih delovne dobe za moške ter 38 letih delovne dobe za ženske, a bodo upokojenci ob tem deležni odbitkov. Novost v zakonu je tudi obračun pokojninske osnove, ki se z zdajšnjih 18 let zvišuje na 34 let. Delna upokojitev pomeni, da bodo zavarovanci, ki bodo po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev ostali delovno aktivni, poleg plače prejemali še 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine.

Pokojninski zakon naj bi začel veljati leta 2011. Upokojitvena starost se bo na 65 let dvigovala postopoma, po pol leta na leto do leta 2021 oziroma 2026.

Ne izključujejo niti referenduma
Ob tem (nekateri) sindikati poudarjajo, da bodo, če bo treba, sprožili tudi postopke za naknadni zakonodajni referendum o pokojninski reformi.

Drug trn v peti sindikatov je zakon o malem delu, ki bo omejeno po trajanju in zaslužku in v katerega so poleg upokojencev in študentov vključeni tudi brezposelni. Sindikati menijo, da zadnji v zakon ne bi smeli biti vključeni, saj je malo delo oblika zaposlitve z manj pravicami in manj plačila, ki le še oddaljuje delovno razmerje za nedoločen čas.

Statistika je neizprosna. Moški v Sloveniji povprečno umirajo pri 69. letu starosti, hkrati pa bi vsi morali delati do 65. leta.

Dušan Semolič, ZSSS
Protest pred parlamentom
Protest sindikatov pred DZ-jem