Peyton Manning velja za najboljšega podajalca v zgodovini rednega dela sezone Lige NFL. Skoraj zagotovo bo dobil še rekordni 5. naslov za najkoristnejšega igralca (MVP). A do letošnje končnice ima skromno razmerje zmag in porazov 9-11, kar osemkrat se je moral posloviti že v svoji prvi tekmi končnice. Letos pa ima priložnost, da osvoji drugi naslov, s čimer bi bil sploh edini podajalec, ki bi dva naslova osvojil z dvema različnima ekipama. V sezoni 2006 je slavil z Indianapolisom. Foto: EPA
Peyton Manning velja za najboljšega podajalca v zgodovini rednega dela sezone Lige NFL. Skoraj zagotovo bo dobil še rekordni 5. naslov za najkoristnejšega igralca (MVP). A do letošnje končnice ima skromno razmerje zmag in porazov 9-11, kar osemkrat se je moral posloviti že v svoji prvi tekmi končnice. Letos pa ima priložnost, da osvoji drugi naslov, s čimer bi bil sploh edini podajalec, ki bi dva naslova osvojil z dvema različnima ekipama. V sezoni 2006 je slavil z Indianapolisom. Foto: EPA
Russell Wilson
Generacija podajalcev izbranih na naboru leta 2012 velja za izjemno obetavno. V prvem krogu nabora so bili tako izbrani Andrew Luck, Robert Griffin III, Ryan Tannehill in Brandon Weeden. Na Super Bowl pa se je prvi uvrstil Russell Wilson, ki je bil izbran šele v 3. krogu (kot 75. izbor). Foto: EPA
Eric Decker in Demaryius Thomas
Peyton Manning vodi magični napad Denverja, saj je kar pet igralcev doseglo vsaj 10 zadetkov. Med lovilci so to bili Demaryius Thomas (14), Julius Thomas (12), Eric Decker (11) in Wes Welker (10). Deset zadetkov je dosegel še tekač Knowshon Moreno. Foto: Reuters
Richard Sherman
Pri Seattlu se veliko vrti okrog Richarda Shermana, ki velja za 'kralja trash talka'. Robni branilec je tako lani kot letos prestregel po osem podaj, s čimer sodi med najboljše v ligi. Foto: Reuters
John Elway
John Elway (levo) je legenda Denverja, s katerim je v sezonah 1997 in 1998 osvojil dva naslova in se nato upokojil. Ko se je leta 2011 vrnil v Denver je s številnimi potezami povsem preporodil Broncose, ki so osvojili tri divizijske naslove, zdaj pa so se prebili še na Super Bowl. Foto: Reuters
Marshawn Lynch
Napad Seattla sloni na tekaču Marshawnu Lynchu, ki že vso sezono z mediji ne komunicira. Nič drugače ni bilo na srečanju z mediji v New Yorku, kjer se je držal ob strani. Foto: Reuters

New Jersey bo v noči na nedeljo gostil 48. Super Bowl, finale Lige NFL. Za čislani naslov se bosta pomerila napadalno usmerjeni Denver, ki ga vodi veteran Peyton Manning, in Seattle, ki je popolnoma obrambno naravnan. O ameriškem dogodku leta smo se pogovarjali z Juretom Kocjančičem, urednikom spletnega portala Football Slovenia.

Na Super Bowl sta se uvrstili ekipi s popolnoma nasprotno logiko: Denver stavi na napad, Seattle na obrambo. Kako gledate na to kombinacijo?
To je dober kazalnik, da je v NFL-ju še vedno mogoče igrati z obrambo. Liga je v zadnjih letih v želji po povišanju števila točk spremenila veliko pravil v korist napada, kljub temu nekaterim ekipam z iznajdljivimi obrambnimi koordinatorji in dobrimi izbori na naboru še vedno uspeva doseči veliko z odličnimi obrambami. Za sam Super Bowl je ta kombinacija odlična. Videli bomo, kdo bo prevladal v dvoboju najboljše obrambe in najboljšega napada. Ko ekipe v napadu brez težav dosegajo točke, lahko tekme hitro postanejo dolgočasne.

Živimo v obdobju podaj, sezone s 4.000 jardi podajalcev so postale skoraj samoumevne. Ampak v končnici večinoma uspevajo ekipe, ki veliko tečejo (četudi niso v rednem delu sezone). Zakaj?
Za uspeh je raznolik napad skoraj nujen. Vemo, da ni igralca, ki ga ne bi bilo mogoče ustaviti. Vprašanje je samo, koliko igralcev bo obramba porabila za tako nalogo. Takrat se napadu odprejo druge poti za uspeh. Če tega ni sposoben izkoristiti, celo moštvo ne more biti uspešno. To se lepo vidi pri Denverju, kjer je Knowshon Moreno v letošnji sezoni doživel pravi preporod, saj so obrambe osredotočene predvsem na lovilce. Ekipe, ki se lahko zanesejo na en ali drug način premika žoge, se torej lahko vedno prilagodijo glede na igranje nasprotnika in nabirajo potrebne jarde.

Kako pomemben bo razplet Super Bowla za kariero Peytona Manninga? Bi postal najboljši podajalec, če bi osvojil naslov? Imel bi sicer "le" dva prstana, a bi bil edini, ki bi ju osvojil z različnima ekipama? Ali misliš, da bi se v primeru prstana upokojil?
O nazivu najboljšega vseh časov nima smisla govoriti, saj se pravila spreminjajo skoraj vsako leto in nemogoče je primerjati podajalce danes s tistimi iz bližnje ali daljne preteklosti, pogoji so enostavno popolnoma drugačni. Peyton Manning je gotovo zanimiv primer. Za sabo ima veliko odličnih sezon v rednem delu, ta teden mu bo podeljen že 5. MVP naslov, a dejstvo ostaja, da so v NFL predstave v končnici zelo pomembne, tu ima pa le 11 zmag v 22 tekmah. Odlična predstava v konferenčnem finalu proti največjemu tekmecu v kombinaciji s še eno Super Bowl zmago bi verjetno bila za večino dovolj, da bi veljal za najboljšega QB-ja te generacije. Če mu bo zdravje dopuščalo, pričakujem, da bo vztrajal vsaj še eno leto.

Na drugi strani imamo mobilnega podajalca Russlla Wilsona. Njegove številke so bistveno manj impresivne, a je izjemno izmuzljiv in v kritičnih trenutkih ne zataji. Kako gledate na njegov razvoj?
Wilson je zelo zanimiv igralec. Spomnimo se tistih komentarjev pred naborom, da ni dovolj visok in da mu zato v NFL-ju ne bo uspelo. To je bil eden od glavnih razlogov, da je bil izbran šele v 3. krogu. Vodilne pri Seattlu je že pred začetkom prve sezone prepričal, da mu lahko uspe in nekatere njegove poteze, ko se ravno pravi čas premakne iz žepa in najde odprtega lovilca globoko v polju nasprotnika, so fantastične. Kljub temu je pri njem še veliko neznank. Dejstvo ostaja, da mu ob odlični obrambi in učinkovitem napadu po tleh ni treba narediti veliko (407 podaj v rednem delu, Manning 659). Na njegovo srečo ima pred sabo še nekaj let časa, preden bo ekipa odvisna predvsem od njegovih predstav.

Kako vidite evolucijo podajalcev? Bodo prstane še osvajali tisti, ki so prikovani v žep? Ali vidite neizogibno prihodnost v mobilnih podajalcih? V srednji generaciji podajalcev namreč ni več videti tako uspešnih v žepih (vsaj v končnici). Na drugi strani je pomislek pri mladih mobilnih podajalcih, da so veliko bolj nagnjeni k poškodbam.
V prihodnje bo še več takih, ki se lahko premaknejo iz žepa in uspešno izvedejo akcijo tudi z nogami, a pogoj dobre podaje ostane. Kdor ni sposoben natančne podaje, v NFL-ju nima možnosti danes in je ne bo imel nikoli. Igralci in sama igra je tu v nasprotju s tekmovanji v NCAA toliko hitrejša, da ne obstaja možnost, ko bi podajalec s povprečno roko lahko bil uspešen.

Velika zgodba Seattla je "zgovorni" Richard Sherman. Kako komentirate njegove izpade? Ali imajo lahko kakršen koli vpliv na razplet Super Bowla?
Sam izpad me niti ne moti preveč, do neke mere ga lahko razumem. Podobno kot Wilsona so ga na naboru mnogi spregledali, celo Jim Harbaugh, ki je bil predtem njegov trener na Stanfordu. Tudi to mu je pomagalo, da je priplezal na vrh svoje dejavnosti. Če čuti potrebo, da celemu svetu pove, da je najboljši, naj to naredi. Bolj me moti tista poteza, ko je le nekaj sekund po koncu tekme stekel do Michaela Crabtreeja in očitno iskal samopotrditev tudi pri njem. Če je Sherman res tako inteligenten, kot ga mnogi označujejo, bi lahko vedel, da igralec po takem porazu ni razpoložen za take izmenjave. Sploh če vemo, da igralca nista ravno v prijateljskem razmerju.

Kakšen vpliv bo sicer imelo vreme na razplet?
O vremenu se vsekakor preveč govori. Ameriški nogomet se je od nekdaj igral zunaj, nekatere najboljše tekme v zgodovini lige so bile odigrane na snegu ali pri zelo nizkih temperaturah. Mnogi se sprašujejo o uspehu tega Super Bowla, ki bi lahko odprl vrata za gostovanje te tekme drugim mestom na severu države (New England, Philadelphia, Chicago, Denver …). Mrzlo vreme in kakšna snežinka bosta še povečala zanimanje za tekmo, kar preko števila gledalcev pomeni, da bo tekma velik uspeh. Edino, česar si liga ne želi, je ogromna količina padavin, ki smo jo videli decembra na tekmi v Philadelphii. Taki pogoji lahko premočno vplivajo na sam potek tekme. Sicer smo pa lahko veseli, da nobena od ekip ne prihaja iz juga države, tako so oboji že odigrali nekaj mrzlih tekem letos in vreme ne more biti izgovor za poraz.

Veliko je govora o razširitvi končnice na 14 ekip. Podpirate to idejo?
Taka širitev bi prinesla manj zanimiv redni del sezone, zato sem vsekakor proti. Od septembra do decembra ljubitelji tega športa spremljamo tekme vsako nedeljo, ker vemo, da vsaka šteje. Če bo skoraj pol lige imelo mesto v končnici, bo drame v jesenskem času precej manj. Razlog za te spremembe so seveda v zaslužku. Komisar Roger Goodell po navodilu lastnikov živi s prepričanjem, da vsak dan, ko ne poveča prihodkov, dela izgubo. Tako po propadlem poskusu z 18 tekmami rednega dela zdaj išče novi poti za dodaten zaslužek, dve dodatni tekmi v končnici bi to gotovo prinesli.

Kaj pa menite o ideji, da bi ukinili prosti strel po vsakem zadetku?
Na prvi pogled se zdi, da je taka sprememba malo verjetna, vendar ne verjamem, da bi Goodell javno govoril o tem, preden bi preveril, kakšna je podpora lastnikov (potrebnih 24 od 32 glasov). Računica pri tem je dokaj preprosta. Skoraj vsak strel po TD-ju je uspešen, hkrati pa igralci s to akcijo tvegajo poškodbe, te pa želi liga čim bolj omejiti. Ne bom presenečen, če bo ta sprememba kmalu izglasovana.

Letos so na Pro Bowlu prvič lahko igrali nogometaši iz različnih konferenc. Kaj menite o novem formatu, kjer sta ekipi izbirala legendarni Jerry Rice in Deion Sanders?
Pro Bowl je to, kar je. Srečanje najboljših igralcev, ki pridejo na Havaje po tistih nekaj 10.000 dolarjev nagrade in jim je prvi cilj, da gredo domov nepoškodovani. Po dolgi sezoni, ko ekipe in mediji cel čas govorijo, kako pomembna je vsaka tekma, je za Pro Bowl težko prepričati gledalce, da bodo gledali tekmo, ki ne odloča o ničemer. Vseeno je treba pohvaliti ligo, ki poskuša z zanimivimi spremembami povečati zanimanje za to tekmo.

Kakšen razplet napovedujete na Super Bowlu?
V zadnjih letih smo se kar navadili, da Super Bowl postreže s tekmo, ki je zanimiva do zadnjih minut. Tudi letos pričakujem nekaj podobnega. Ne gre sicer spregledati, da je Seattle v zadnjih 2 letih izgubil kar 8 tekem izven domačega stadiona (Denver 4), a mislim, da se vsi zavedajo, kako velika priložnost je to. Ker se moram za enega odločiti, bom rekel, da bo na koncu Manning naredil eno ključno potezo več kot Wilson in navijači Broncosev se bodo veselili 3. naslova.