Za sporazum je glasovalo 122 držav od 124, ki so sodelovale v pogajanjih. Proti je bila le Nizozemska, Singapur se je vzdržal. Slovenija se glasovanja ni udeležila. Foto: Reuters
Za sporazum je glasovalo 122 držav od 124, ki so sodelovale v pogajanjih. Proti je bila le Nizozemska, Singapur se je vzdržal. Slovenija se glasovanja ni udeležila. Foto: Reuters
Protest proti jedrskemu orožju
Nasprotniki jedrskega orožja in podporniki sporazuma pravijo, da takšni sporazumi dolgoročno učinkujejo na politike držav. Foto: Reuters
Rex Tillerson
Ameriški zunanji minister Rex Tillerson je izrazil nasprotovanje ZDA sporazumu. Foto: Reuters

Več kot 70 let po ameriškem prikazu uničujoče moči jedrskega orožja v Hirošimi in Nagasakiju je bil sprejet svetovni sporazum, ki prepoveduje tovrstno orožje. Podporniki upajo, da bo sporazum vodil do končne odstranitve vsega jedrskega orožja.

Sporazum določa, da se države podpisnice strinjajo, da ne bodo razvijale, preizkušale, proizvajale ali posedovale jedrskega orožja, da ne bodo grozile z njegovo uporabo ali omogočale, da bo jedrsko orožje na njihovem ozemlju, piše Guardian.

Pogajanja so potekala več mesecev, bojkotirale pa so jih vse države z jedrskim orožjem in njihove zaveznice. Med njimi se je pogajanj udeležila le Nizozemska, ki na svojem ozemlju gosti ameriško jedrsko orožje, in edina je glasovala proti sporazumu. Singapur se je pri glasovanju vzdržal.

Jedrske države in druge države članice zveze Nato, med njimi tudi Slovenija, se niso udeležile glasovanja, saj niso sodelovale v pogajanjih. Članice Nata so proti, ker se zanašajo na t. i. ameriški jedrski dežnik.

ZDA opozarjajo na Severno Korejo
ZDA so izrazile nasprotovanje sporazumu. Zunanji minister Rex Tillerson je opozoril, da ZDA niso sodelovale pri pogajanjih o pogodbi, čeprav so različne vlade dolga leta sodelovale z drugimi državami za izboljšanje mednarodne varnosti in zmanjšanje tveganja jedrske vojne. Vendar pogodba po oceni Washingtona zanemarja sodobne varnostne izzive, zaradi katerih je jedrsko odvračanje potrebno. Med njimi je opozoril na severnokorejski jedrski in balistični program.

"Ta pogodba ne bo prispevala k uničenju niti enega samega jedrskega orožja, niti ne bo izboljšala varnosti kakšne države. Nobena jedrska država ni sodelovala v pogajanjih in nobena ameriška zaveznica, ki se zanaša na jedrsko odvračanje, ni podprla besedila pogodbe," je sporočil Tillerson.

Ne glede na to ZDA po njegovih besedah ostajajo zavezane odgovornim prizadevanjem proti širitvi in za jedrsko razorožitev ter pogodbi proti širitvi jedrskega orožja (NPT). "Ostajamo na poti, da do februarja 2018 izpolnimo cilje nove pogodbe Start, ki bo jedrske zaloge ZDA in Rusije omejila na najnižje ravni vse od 50. let prejšnjega stoletja," je sporočil Tillerson.

Nasprotnikom jedrskega orožja je še sporočil, da brez popolne transformacije mednarodnega varnostnega okolja ne more biti jedrske razorožitve. Za ZDA je nova pogodba škodljiva, ker naj bi povečala politične delitve, spodkopavala zavezništva in otežila delo mednarodni skupnosti pri spopadanju s sodobnimi izzivi.

Podporniki optimistični
Podporniki prepovedi sporočajo, da se zavedajo počasnosti procesa, a poudarjajo, da tovrstni sporazumi vendarle imajo učinek na politike držav. Navajajajo primere prepovedi drugih vrst orožja, ki jim je potem sledila tudi njihova odstranitev.

10-stranski sporazum bodo lahko druge članice ZN-a podpisale 20. septembra med letnim zasedanjem Generalne skupščine.