Vaša ocena: 
Ocena 2,8 od 11 glasov
Ocenite to novico!
V ZDA bodo danes večdnevne slovesnosti ob 150. obletnici državljanske vojne med Severom in Jugom, ki se je uradno začela 12. aprila 1861, dosegle vrhunec.
Čeprav je od začetka vojne minilo že 150 let, duhovi še vedno niso povsem pomirjeni in delitve med Američani s severa in juga države ostajajo.
Vojna se je uradno začela z napadom sil zvezne države Južne Karoline na zvezno vojaško oporišče Fort Sumter, vrelo pa je že več let predtem. Že marca istega leta je sedem južnjaških držav razglasilo neodvisnost od Washingtona oziroma administracije republikanskega predsednika Abrahama Lincolna. Južna Karolina se je imela za neodvisno že od leta 1860, ko je na predsedniških volitvah zmagal republikanec Lincoln.
Njegova stranka se je zavzemala za omejitev suženjstva na države, ki so ga že imele, oziroma je nasprotovala širitvi suženjstva na teritorije ZDA, ki so pozneje postali države. Večina severnih držav je suženjstvo odpravila že leta 1804, štiri leta pozneje pa je zvezni kongres prepovedal trgovino z novimi sužnji. Leta 1850 je izbruhnil spor glede širitve suženjstva na nove teritorije ZDA, ko je tudi Teksas postal suženjska država.
Leta 1852, v času, ko so sužnji z Juga vse bolj bežali na svobodni Sever, je izšel znani roman Harriet Beecher Stowe "Koča strica Toma", ki je na Severu povečal ogorčenje nad ravnanjem s človeškimi bitji kot z lastnino. Toda vrhovno sodišče ZDA je leta 1857 sprejelo odločitev v primeru sužnja Dreda Scotta proti sužnjelastniku Johnu Sanfordu, s katero je sužnjelastništvo razširilo na nove teritorije. Spor med Severom in Jugom se je tako še okrepil.
Osem odstotkov Američanov s štirimi milijoni sužnjev
Po izvolitvi Lincolna je vrelišče prišlo do vrhunca, čeprav se predsednik ni zavzemal za odpravo suženjstva in je vojno vodil predvsem zaradi ohranitve ZDA. Leta 1860 je imelo osem odstotkov Američanov v lasti skupaj štiri milijone sužnjev.
Lincoln je leta 1862 sprejel razglas o enakopravnosti sužnjev, kar pa tudi na Severu ni bilo sem všeč. Severni vojaki se povečini niso želeli bojevati za svobodo temnopoltih. V New Yorku je npr. leta 1863 prišlo do hudega upora proti novačenju, v katerem je podivjana množica po mestu lovila temnopolte in jih pobijala.
Po napadu na Fort Sumter je Lincoln vpoklical prostovoljce, uporniškim državam pa so se v t. i. konfederaciji nato pridružile še nekatere. Sever oziroma unija je zasedel vse mejne države in vzpostavil pomorsko blokado Juga, ki je trajala do konca vojne, saj konfederacija ni imela dovolj močne mornarice za prebitje blokade. Blokada je Jugu odvzela največji vir prihodkov - od prodaje bombaža, ki so ga pridelovali s suženjskim delom.
23 držav na strani Severa
Jedro uporniških držav konfederacije so tvorile Virginija, Južna Karolina, Misisipi, Florida, Alabama, Georgia, Teksas, Arkansas in Severna Karolina. Konfederacija pod vodstvom predsednika Jeffersona Davisa je imela sedež v Richmondu v Virginiji, kjer je danes njen muzej.
Na strani Severa je bilo 23 držav - Kalifornija, Connecticut, Delaware, Illinois, Indiana, Iowa, Kansas, Kentucky, Maine, Maryland, Massachusetts, Michigan, Minnesota, Misuri, New Hampshire, New Jersey, New York, Ohio, Oregon, Pensilvanija, Rhode Island, Vermont in Wisconsin. Med vojno sta se jim pridružila še Nevada in Zahodna Virginija, ki se je odcepila od Virginije. Tennessee in Louisiana sta kmalu po začetku vojne prišli pod nadzor severa.
Na strani Severa so bili tudi teritoriji Kolorado, Dakota, Nebraska, Nevada, Nova Mehika, Utah in Washington. V Oklahomi pa je potekala manjša vojna med indijanskimi plemeni, ki so imela sužnje, in zvezno vojsko.
Vojna je tekla večinoma na Jugu, ki kljub uvodnim uspehom v bitkah ni mogel vzdržati predvsem ekonomske in človeške premoči Severa. Odločilna bitka za zmago Severa v boju proti južnjaškim silam pod vodstvom generala Roberta Leeja, sicer nasprotnika sužnjelastništva, je bila leta 1863 pri Gettyburgu v Pensilvaniji.
Kljub ogorčenemu odporu se je Jug nezadržno izčrpaval in jalovo čakal na morebitno posredovanje tujih sil, npr. Velike Britanije. Severnjaški general William Tecumseh Sherman je vodil uspešen pohod po južnih državah, pri čemer je njegova vojska razdejala več mest. Južnjaška vojska je omagala in general Lee se je 9. aprila pri Richmondu vdal zveznim silam pod poveljstvom generala Ulyssesa Granta.
Epilog z izvolitvijo Obame?
Po vojni se je začelo t. i. obdobje rekonstrukcije, ki je temnopoltim za nekaj časa dalo državljanske pravice. V zvezni kongres so bili izvoljeni prvi temnopolti predstavniki. Toda že 14. aprila 1865 je Lincolna v gledališču v Washingtonu ubil John Wilkes Booth. Lincolnov naslednik Andrew Johnson je bil zelo naklonjen belcem z Juga in rekonstrukcija se je kmalu izjalovila. Zatiranje na papirju svobodnih črncev se je nadaljevalo vse do 60. let preteklega stoletja.
Ameriška državljanska vojna je zahtevala življenja treh odstotkov takratnega prebivalstva ZDA, večinoma zaradi bolezni. Med vojaki na strani Severa in Juga je bilo žrtev skupaj 620.000. Ob izbruhu vojne je imel Sever oziroma unija 22 milijonov prebivalcev, Jug oziroma konfederacija pa devet milijonov.
Sužnjev, ki so bili obravnavani kot lastnina, je bilo 3,5 milijona. Del sužnjev se je v vojni bojeval na strani Severa, nekateri pa tudi za Jug, ki je trpel veliko pomanjkanje sredstev in ljudi. Sever je imel npr. dva milijona vojakov, Jug pa le milijon, kar 97 odstotkov orožja je bilo proizvedenega na Severu.
Nekateri južnjaki še danes ne priznavajo poraza in z izobešanjem zastav in postavljanjem spomenikov slavijo stari Jug. Rasno vprašanje je v ZDA še danes zelo občutljiva tema. Velik in morda odločilen prelom pa je leta 2008 pomenila izvolitev Baracka Obame za prvega temnopoltega predsednika ZDA.
Središče proslav bo Charleston
Ob obletnici bodo iz pristanišča v Charlestonu (Južna Karolina) poustvarili začetek vojne z izstrelitvijo častnega strela ameriške državljanske vojne. Salve se bodo vrstile čez ves dan, končale pa danes zvečer. Središče slovesnosti je tamkajšnji narodni spomenik Fort Sumter, njegov nadzornik Tim Stone pa pravi, da pri tradicionalnih slovesnostih ob obletnici ne gre za slavje, ampak otožno zaznamovanje vojne, v kateri je umrlo 600.000 Američanov.
Že včeraj zvečer so bili v Charlestonu koncerti, ki so se nadaljevali v zgodnje torkovo jutro. Danes bodo v številnih južnjaških mestih tradicionalno še poustvarili spopade v popolnih uniformah in s starim orožjem.
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/co
mmons/4/42/Flag_of_Mississippi.svg
ja, ker jo danes uporabljajo po večini rednecki in rasisti..ter seveda razna naci združenja :)
delavcev v kapitalizmu, ki so obravnavani kot lastnina, je veliko veliko več.. to je tisto, kar najbolj zamerim kapitalizmu, da je le suženjstvo 2.0
je pa zanimivo, d aso sužnjelastniki bili proti kapizalizmu.. ker so raje imeli stalne "delavce", kot pa najete.. argument je bil, da je "suženj za njih kapital in se trudijo dobro ravnati s svojimi sužnji".. to je bil argument proti kapitalizmu, kjer si delavce podajajo. to je je suženj za njih kapital, torej bodo bolj skrbeli za njih kot "kapitalisti", (kot če je avto tvoj bolje ravnaš z njim kot če je sposojen).. argumenti so legitimni, le problem je bil, ker so pač bili sužnjelastniki (in pač nekdo ki omejuje svobodo drugemu ne more biti ravno moralen)
seveda pa je lincoln bil proti suženjstvu, se pa strinjam, da to ni bil povod za vojno..
Sploh pa zgodovina dokazuje, da se ljudi vojne bolj spominjamo kot ljudi miru. Marsikdo ve razne datume vojn, poveljnike vojn, razne mitološke junake..., o mati Tereziji, Gandiju, Kingu... pa ljudje ponavadi vedo manj. Vsak bo prej naštel 10 ljudi, ki so imeli zvezo z vojno, kot 10 mirovnikov.
Obstajale so severne države, ki so suženjstvo imele, in južne, ki ga niso.
Vzrok za vojno je bil v gospodarskem interesu industrijskega Severa, in ne v njihovi "dobroti" do temnopoltih.
Sever je imel isto doktrino propagande kot danes ZDA pri "izvozu demokracije".
Po merilih današnjih sodišč za vojne zločine pa bi si tudi nekateri severnjaški poveljniki zaslužili status vojnih zločincev. Kot mnogo njihovih južnih kolegov, seveda.
Tudi v Sloveniji gledate neumne reallity showe, se delite na tabele in tardeče, zabijate čas z aferami kot so bulmastifi, podobno kot v USA, razlika je samo, da tam, ko vre pridejo besede v dejanja, tu se pa samo govori- ne vem kdo je bolj butast. No, izkazalo se je, da tisti, ki so v USA volili Busha, tu pa tisti, ki ste volili Pahorja, Kresalovo, Golobiča in podobno drhal!
Tragokomedija? no če bi to uprizoril potem pa mirno podpišem da smo bolj budasti od amerikanov, prej ne.
lp
Zaenkrat kr stopicljamo za njimi.
Ko sem bi majhen : 5 - 7 let smo z sosedovimi mulci uspeli skombinirat partizane, nemce in indijance.Kruha in Iger, samo da je kruha bolj malo,iger pa ne manjka,takšnih in drugačnih.
Men se zdi bolj zanimivo, da se po 150 letih nekateri še vedbo čutijo razdeljene. Kar pomeni, da Slovenci nismo edini upičen narod na tem svetu.:)
Bolno!