Napad na judovskega aktivista ameriškega rodu Jehudo Glicka je znova zaostrilo razmere med Izraelci in Palestinci. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Napad na judovskega aktivista ameriškega rodu Jehudo Glicka je znova zaostrilo razmere med Izraelci in Palestinci. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Državo Palestino je sicer že v preteklosti priznalo sedem članic EU-ja iz vzhodne Evrope in Sredozemlja.
Zaostritev razmer med Izraelom in Palestino

Napad na uglednega judovskega aktivista in rabina ameriškega rodu Jehuda Glicka se je zgodil po tem, ko je ta na nekem sestanku pozval, da bi na Tempeljskem griču v Jeruzalemu, kjer je tudi mošeja Al Aksa, molili tudi nemuslimani. Policija je že v torek ustrelila in ubila enega izmed dveh domnevnih napadalcev, drugega pa je aretirala. Glick je bil ustreljen trikrat in je dobil hude poškodbe na predelu trebuha in prsnega koša.

Izrael zaprl pomembno mošejo
Izraelska policija se je po napadu odločila za "nenavaden ukrep". Mošejo Al Aksa v Jeruzalemu, ki je tretja najbolj sveta mošeja v islamu na svetu, je zaprla, tako Judom kot muslimanom pa je prepovedala njen obisk "do preklica".

Vodja mošeje Al Aksa Omar Al Kišvani je dejal, da je odločitev Izraela, da zapre mošejo "zelo nevarno in nerazumno dejanje", ki lahko vodi do "destabilizacije in okrepitev napetosti, ne le v Jeruzalemu, ampak tudi v širši regiji".

Palestinski predsednik Mahmud Abas je dejanje označil kot "vojno napoved" izraelske vlade. "Jeruzalem, vključujoč islamska in krščanska sveta mesta, je rdeča meja, v katero je posegati nesprejemljivo," je dejal in naznanil, da bo Palestina uporabila vse razpoložljive vire, da bo "Izrael priznal odgovornost za svoja dejanja" in ustavil napade.

Kasneje je Izrael po pozivih ZDa in drugih držav znova odprl območje, kjer se nahaja mošeja Al Aksa.

Abas švedsko priznanje Palestine označil za "zgodovinsko"
Švedska kot prva večja zahodnoevropska država članica EU-ja je uradno priznava državo Palestino. "Upamo, da bo to pokazalo pot tudi drugim," je dejala švedska zunanja ministrica Margot Wallström.

Priznanje Palestine je novi švedski premier Stefan Löfven napovedal ob predstavitvi vlade v parlamentu na začetku meseca, zdaj pa bo država tudi uradno priznala Palestincem pravico do samoodločbe in s tem izkazala "podporo zmernim silam v palestinskih vrstah," je sporočila Margot Wallström. Dodala je, da bodo nekateri trdili, da je do odločitve prišlo prezgodaj, sama pa se boji, da se je to zgodilo prepozno.

Priznali tudi Hrvaško in Kosovo
Švedska je glede na merila mednarodnega prava dejala, da so za priznanje palestinske države izpolnjeni pogoji, pa čeprav še niso določene meje. "Ima vlado, ki lahko izkaže notranji in zunanji nadzor," je dodala švedska zunanja ministrica.

Kot primer je navedla Hrvaško (1992) in Kosovo (2008), ki ju je Švedska prav tako priznala, pa čeprav v času priznanja še nista imeli nadzora nad vsem svojim ozemljem. "Tako kot ti dve je tudi Palestina poseben primer."

Odločitev Švedske je z besedami "pogumno" in "zgodovinsko" že pozdravil palestinski predsednik Mahmud Abas.

Izraelski veleposlanik poklican v domovino
Po poročanju izraelskih medijev je Izrael zaradi švedskega priznanja palestinske države odpoklical svojega veleposlanika na Švedskem. Izraelsko zunanje ministrstvo je to novico potrdilo. Tiskovni predstavnik izraelskega ministrstva Emmanuel Nachsohn je potrdil, da so na posvet poklicali svojega veleposlanika s Švedske.

"To dejansko odraža našo razdraženost in vznemirjene s to nesrečno odločitvijo, ki ne prispeva k ponovnemu zagonu pogajanj," je še dejal. Dodal je, da je veleposlanik Isaac Bachman odpoklican za nedoločen čas.

Državo Palestino je sicer že v preteklosti priznalo sedem članic EU-ja iz vzhodne Evrope in Sredozemlja - Bolgarija, Ciper, Češka, Madžarska, Malta, Poljska in Romunija. Izmed zahodnoevropskih držav se je za priznanje poleg Švedske odločila le Islandija, ki ni članica EU-ja.

Zaostritev razmer med Izraelom in Palestino