Kisla obraza Abeja in Šija na njunem prvem srečanju. Foto: Reuters
Kisla obraza Abeja in Šija na njunem prvem srečanju. Foto: Reuters
Šinzo Abe
Abe je moral počakati gostitelja. Foto: Reuters
Peking
Srečanje je potekalo v kitajski ljudski skupščini. Foto: Reuters

Srečanje Ši Džinpinga in Šinza Abeja je bilo ob robu vrha foruma Azijsko-tihomorskega gospodarskega sodelovanja (Apec), ki poteka v Pekingu in se ga udeležujejo voditelji 21 držav iz regije. Gre prve pogovore Šija in Abeja, odkar sta oba prevzela vodenje azijskih velesil, med katerima so se odnosi poslabšali leta 2012 zaradi ozemeljskega spora glede pravice do neposeljenih, a strateško pomembnih otokov v Vzhodnoazijskem morju. Tudi predtem odnosi niso bili ravno najboljši zaradi japonskega odnosa do druge svetovne vojne.

Ši na prvem srečanju ni mogel skrivati nenaklonjenosti do Abeja in poznavalci so takoj poudarili njegov hladni pristop do japonskega premierja, ko se je ta nasmehnil in poskušal začeti klepet, kitajski voditelj pa je ostal ledeno hladen. Gostitelji so ubrali tudi drugačen protokol, saj po navadi kitajski voditelj pričaka gosta, tokrat pa je moral japonski premier počakati Šija.

Vseeno je že samo srečanje voditeljev drugega in tretjega največjega gospodarstva na svetu pozitiven znak. "Veliko držav je upalo na ta vrh med Japonsko in Kitajsko, in to ne samo azijske države. Mislim, da smo naredili prvi korak do izboljšanja odnosov," je po polurnem srečanju dejal Abe in izrazil upanje, da vrh pomeni tudi vrnitev k obojestransko koristnim odnosom, ki temeljijo na skupnih strateških interesih. Po Abejevih besedah je miroljuben razvoj Kitajske priložnost za Japonsko.

Ši je po drugi strani gostu izrazil upanje, da bo Japonska še naprej stopala po poti miroljubnega razvoja in pri tem ubrala razumno vojaško in varnostno politiko. Kitajski voditelj je prepričan, da so stabilni dvostranski odnosi v interesu obeh držav, pri čemer je izboljšanje odnosov tudi skupna želja mednarodne skupnosti.

Prelomni dogovor za boljše odnose
Do srečanja obeh voditeljev je prišlo tri dni, potem ko sta se državi dogovorili o izboljšanju odnosov s priznanjem različnih stališč do ozemeljskega spora o skupini otokov v Vzhodnokitajskem morju in vzpostavitvi mehanizma kriznega upravljanja v izognitev stopnjevanja konfliktom.

Odnosi so v zadnjih letih dosegli najnižjo točko leta 2012, ko je Tokio nacionaliziral del otočja Senkaku, neposeljene verige otokov v Vzhodnokitajskem morju. Kitajska, ki si otoke lasti pod imenom Diaoju, se je jezno odzvala in Japonsko obtožila rušenja občutljivega ravnovesja, ki je zdržalo več desetletij.

Otočje je postalo prizorišče rednih konfrontacij med vojaškimi plovili, medtem ko sta obe državi vztrajali pri lastništvu ozemlja. Spor se je še stopnjeval leta 2013, ko je Kitajska nad spornim območjem enostransko razglasila območje zračnega nadzora.

Kitajski ni všeč tudi odnos Tokia do japonskih vojnih zločinov in je še posebej občutljiva na obiske japonskih politikov, vključno s premierjem Abejem, v svetišču Jasukuni, ki je posvečen japonskih vojnim žrtvam in med njimi tudi obsojenim vojnim zločincem. Ši je Abeju dejal, da so za več kot 1,3 milijarde Kitajcev zgodovinska vprašanja občutljiva zadeva. Med pogovorom se voditelja neposredno nista dotaknila konkretnih vprašanj otokov in svetišča.