Pri vsem tem ni jasno, kdo bo izšel kot zmagovalec, je pa skoraj gotovo, da to ne bodo Sirci.

Iranska televizija je sicer danes predvajala intervju s sirskim predsednikom Bašarjem Al Asadom, ki je dejal, da bo vojaška kampanja Rusije in Sirije odločila usodo Bližnjega vzhoda, leto dni koalicijskih napadov pod vodstvom ZDA proti IS-u pa je le pripomoglo k širjenju terorizma. "Napadi Zahoda in arabskih držav proti tarčam IS-ja v Iraku in Siriji so bili kontraproduktivni, terorizem pa se je razširil tako ozemeljsko kot tudi v novem novačenju."

Al Asad meni, da če bi se Sirija, Rusija, Iran in Irak združili pri boju proti terorizmu, bi njihova prizadevanja končno obrodila tudi dejanske rezultate. "Možnosti uspeha tega zavezništva so velike, ne majhne," je dejal Al Asad in dodal, da bi poraz pomenil, da celotno regijo čaka "uničenje".

"Notranje sirske zadeve stvar - Sirije"
Al Asad je dal intervju, enega redkih, le nekaj dni po tem, ko so ruska letala izvedla vrsto zračnih napadov na vojaška oporišča in vadbene centre IS-ja - tako vsaj trdi Moskva, medtem ko Al Asadovi nasprotniki trdijo, da so ruski napadi uperjeni predvsem v opozicijske upornike.

Državljanska vojna v Siriji se je razvila iz protestov proti Al Asadovi vladavini leta 2011, v obdobju t. i. arabske pomladi. Al Asadove sile so proteste skušale zatreti, a so se ti namesto tega razmahnili v vseobsegajoče uporniške skupine, tudi take, ki so imele v svojih vrstah skrajneže in odpadnike najrazličnejših terorističnih skupin z Al Kaido in Al Nusro na čelu.

Vsa prizadevanja, da bi našli politično rešitev vojne, so se izkazala za brezplodna, saj večina uporniških borcev kot predpogoj za pogajanja kategorično zahteva Al Asadov odhod z oblasti. S tem se strinja tudi večina zahodnih držav z ZDA na čelu, čeprav so v zadnjem času to svoje stališče malce omehčali in pravijo, da bi lahko igral določeno vlogo v tranzicijskem obdobju.

A Asad pravi, da ni naloga zunanjih sil, da določijo usodo Sirije. "Razprava o političnem sistemu ali predstavnikih oblasti v Siriji je notranja sirska zadeva," je bil odločen Al Asad. "In če govorijo o demokraciji, se vprašanje postavlja samo od sebe: so države, ki jih omenjate, še posebej Savdska Arabija, svetli zgledi demokracije, človekovih pravic ali javne participacije? Pravzaprav so najhujši in najbolj nazadnjaški v svetovnem merilu; posledično nimajo nobene pravice pridigati o tem."

Rusi zaostrujejo zračne napade
Ruska vojaška letala so medtem izvedla nov niz zračnih napadov na območju osrednje Sirije. Ruska vojska je sporočila, da je v zadnjih 24 urah napadla deset položajev IS-ja, medtem ko nevladni opazovalci trdijo, da je bilo v novem valu ruskih napadov ubitih pet civilistov.

Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva so njihova letala SU-24M, SU-34 in SU-25 v zadnjih 24 urah izvedla 20 napadov na deset infrastrukturnih položajev džihadistov. Letala naj bi napadla tabor za urjenje džihadistov v provinci Idlib, prav tako pa naj bi uničila skrivališča teroristov in delavnico za izdelavo improviziranih eksplozivnih naprav. V drugih napadih pa so letala zadela še osem položajev IS-ja na območju Džisr Al Šugur v provinci Idlib. Ob tem so na ministrstvu dodali, da širijo svojo operacijo v Siriji in da so pripravljeni zračne napade proti IS-ju še okrepiti, saj že kažejo rezultate, skrajneži pa so že znatno oslabljeni.

Tamkajšnji koordinacijski odbori, skupina, ki poroča o nasilju v Siriji, je medtem sporočila, da so ruska letala napadla območja mesta Talbiseh ter vasi Girnata in Om Šaršuh severno od province Homs v osrednji Siriji. Pri tem je bil ubit en civilist, več jih je bilo ranjenih. Sirski uporniki, ki uživajo podporo Zahoda, sicer vztrajno trdijo, da v tej regiji ni IS-ja ali drugih džihadistov. Še štirje civilisti pa so bili ubiti v ruskih napadih na območju Aheirbata na vzhodnih obronkih province Hama, ki pa je v rokah IS-ja.

Rusija, ki je v sredo začela zračne napade v Siriji, vztrajno zanika poročila, da so med žrtvami napadov njenih letal civilisti. Moskva poleg tega vztraja, da je glavna tarča napadov IS in da je njena ofenziva precej oslabila džihadiste. A sirski opozicijski uporniki, za katere Zahod trdi, da so zmerni (in jih že od začetka vojne v Siriji oborožuje), medtem opozarjajo, da želi Rusija z napadi pomagati Al Asadovemu režimu.

Ko se vmeša še Zaliv ...
In kot da ne bi bilo politične kombinatorike in z njo povezanih težav dovolj že tu, zdaj svoj prispevek k popolnemu kaosu napovedujejo še zalivske države. V članku, ki ga je Guardian pokopal nekam na dno novičarske strani, objavljajo zlovešče opozorilo savdskega zunanjega ministra Adela Al Džubeira, ki povsem jasno pravi, da če Al Asad ne gre, je Savdska Arabija naklonjena vojaški možnosti, "ki bi se prav tako končala z Al Asadovo odstranitvijo z oblasti". "Al Asad v Siriji nima prihodnosti," je odločen Al Džubeir.

Savdijci pri tem niso osamljeni. Zalivske države in Turčija, ki rusko posredovanje vidijo predvsem kot provokacijo, potihoma, a učinkovito prelivajo sredstva, orožje in drugo podporo opozicijskim uporniškim skupinam, s čimer so še kako vpletene v konflikt, na katerega gledajo kot na del širšega boja za regijsko prevlado in vpliv z večnim sovražnikom Iranom.

In analitiki pravijo, da bodo predvsem Savdska Arabija, Katar in Turčija zaradi ruskih napadov samo še povečali vojaško pomoč upornikom - s tem pa tudi prelivanje krvi, opozarja Mohamed Aljahja iz Centra kralja Faisala za islamske študije v Riadu.