Amazon, največji spletni trgovec na svetu, ima vsako leto višjo rast. Tudi argentinske omejitve mu ne bodo prišle do živega. Foto: EPA
Amazon, največji spletni trgovec na svetu, ima vsako leto višjo rast. Tudi argentinske omejitve mu ne bodo prišle do živega. Foto: EPA
Cristina Fernandez de Kirchner
Na oblasti je od leta 2007. Foto: EPA

S tem ukrepom želijo ustaviti padanje zalog tujih rezerv, kar je dolgoletna težava Argentine. Samo lani so se jim zaloge znižale za tretjino.

Tako bo vsak Argentinec, ki bo želel kupiti kakšen predmet prek mednarodnih spletnih strani - med največjimi sta Amazon in eBay, moral najprej podpisati deklaracijo in jo prinesti na carinski urad. Šele s tem dokumentom bo prevzel naročeni paket. Ta postopek bodo morali kupci ponoviti za vsak nakup, piše BBC.

Brez davka le za 25 dolarjev stvari
Poleg tega so uvedli zgornjo mejo nakupov, pri katerih je plačilo izvedeno v tuji valuti. Vsak posameznik bo brez obdavčenja lahko iz tujine naročil le za 25 ameriških dolarjev stvari, kar bodo nadzirali carinski uradniki, ki bodo morali za vsakega prebivalca voditi posebno evidenco. Če bo kdor koli presegel to omejitev, bo še lahko nakupoval, a bo moral za vsak paket, naročen na tuji strani, plačati 50-odstotni davek. Kot rečeno, paketov ne bodo dostavljali na dom, ampak jih bo treba prevzeti na carini.

Vlada predsednice Cristine Fernandez de Kirchner želi z novimi omejitvami za transakcije v tujih valutah zajeziti padanje tujih valutnih rezerv. Nadzor nad porabo tujih valut je Kirchnerjeva uvedla že prvem tednu, ko je bila leta 2011 znova izvoljena na ta položaj. V zadnjih dveh letih je vlada uvedla tudi omejitve pri kupovanju ameriških dolarjev.

Novost je tudi 35-odstotni pribitek za vsako transakcijo, ki je v tujini opravljena s kreditno kartico.

Finančni zlom države
Vladni ukrepi sicer še niso obrodili sadov, saj so argentinske rezerve padle že pod 30 milijard ameriških dolarjev, kar je najmanj po letu 2006. Omejitve za tuje valute so bile nekaj običajnega do sredine 80. let 20. stoletja, Argentina pa jih je ukinila šele leta 1991. Takratni finančni minister Domingo Cavallo je takrat domačo denarno enoto, peso, vezal na ameriški dolar, a ta politika se je desetletje pozneje sesula, vlada pa je bila prisiljena devalvirati peso. Argentina je takrat tudi zamrznila vse bančne račune in ni bila več zmožna poravnavati svojih dolgov. Vse od tistih časov le stežka pridobiva tuja posojila po tržni ceni.

Kirchnerjevi je sicer med predsedovanjem uspelo obuditi gospodarsko rast, a inflacija je še naprej dvoštevilčna - 11-odstotna.