Volitve v Baskiji potekajo v senci nasilja separatistične organizacije Eta, ki je med volilno kampanjo podtaknila bombo pred sedežem socialistov v Lazkaou v Baskiji in v Madridu. Čeprav Baski nasprotujejo nasilju Ete, pa jih tradicionalno vsaj polovica glas nameni nacionalističnim strankam, ki si prizadevajo za večjo avtonomijo.

Zadnje javnomnenjske ankete so pokazale, da se Baskovski nacionalistični stranki (PNV) po skoraj treh desetletjih na oblasti obeta tesen poraz. Socialisti premierja Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera želijo postati prva nenacionalistična stranka, ki bi oblikovala kabinet, in so med kampanjo poudarjali gospodarska vprašanja. Zaradi recesije, ki je lani zajela Španijo, naj bi Baske bolj kot večja avtonomija skrbela njihova delovna mesta. Socialisti so voditelja PNV-ja in baskovskega premierja Juana Joseja Ibarretxeja skušali prikazati kot nesposobnega za reševanje gospodarskih težav, kar so v PNV-ju zavrnili, češ da je v Baskiji gospodarski položaj veliko boljši kot v preostali Španiji.

Za glasove 1,78 milijona volilnih upravičencev se ne bosta mogli potegovati zaradi povezav z Eto prepovedani stranki DM3 in Aslatasiuna, ki sta volivce zato pozvali, naj oddajo neveljavne glasovnice.

Galicija - vrnitev konservativcev ali obstanek socialistov?
V Galiciji, kjer vprašanje samoodločbe med predvolilno kampanjo ni bilo toliko v ospredju, naj bi imeli glede na predvolilne ankete največ možnosti desnica, ki je bila dolgo na oblasti, in vladajoči socialisti. Za ponovno konservativno oblast v Galiciji si je še posebej prizadeval vodja španske opozicijske Ljudske stranke Mariano Rajoy, čeprav se ta stranka spopada s številnimi obtožbami o korupciji.

T. V.