Prizor na eni od uličic begunskega taborišča Dejša na robu Betlehema. Foto: Boris Vasev
Prizor na eni od uličic begunskega taborišča Dejša na robu Betlehema. Foto: Boris Vasev
Dolgo časa so bila ta vrata edini vhod in izhod za tisoče prebivalcev Dejše. Taborišče je zdaj neke vrste predmestje Betlehema, le nekaj kilometrov od bazilike Jezusovega rojstva. Foto: Boris Vasev
Unesco je uvrstil baziliko Jezusovega rojstva na seznam svetovne dediščine junija 2012. Foto: Boris Vasev
Notranjost bazilike, ki je bila zgrajena na mestu, kjer naj bi se rodil Jezus. Foto: Boris Vasev

Ime Betlehem prikliče pred oči biblične podobe male vasice, kjer se je po krščanskem verovanju Jožefu in Mariji v hlevu rodil Jezus Kristus. A današnja podoba Betlehema se s tem ne sklada. Samo mesto ima približno 25.000 prebivalcev, od tega je nekaj manj kot tretjina kristjanov, v širšem Betlehemu pa živi več kot 60.000 ljudi, od tega približno polovica muslimanov in polovica kristjanov.

Kot Jezusov rojstni kraj zaseda Betlehem pomembno vlogo v krščanskem verovanju, kar odpira velike priložnosti na področju turizma. Na leto tako mesto obišče dva milijona turistov in romarjev, po podatkih betlehemske mestne občine pa je v turizmu zaposlenih več kot 20 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev. Mesto ima sicer z 18 odstotki eno najvišjih stopenj brezposelnosti na celem Zahodnem bregu.
Del razlogov za ta podatek se skriva tudi v izraelski vojaški okupaciji od leta 1967, čeprav ni ta nič kaj skrita. Betlehem, od vzhodnega Jeruzalema oddaljen sicer manj kot 10 kilometrov, je zaradi izraelskih vojaških nadzornih točk od mesta, ki ga želijo Palestinci za svojo prestolnico, tako oddaljen več kot uro vožnje. Odrezanost od okolice je velika ovira za razvoj turizma, turiste in romarje, ki se v mestu praviloma ne zadržujejo, pa pogosto šokirajo grobi pregledi Palestincev s strani do zob oboroženih izraelskih vojakov in policistov na teh točkah. Prehod, ki je za tujce bolj ali manj formalnost, je za tam živeče Palestince mogoča zgolj s posebnimi izraelskimi dovolilnicami. Betlehem je po podatkih Urada ZN-a za koordinacijo humanitarnih zadev obkrožen z več kot 30 fizičnimi barierami, od nadzornih točk do cestnih zapor.
Rojstni kraj Jezusa je tako sestavni del zgodbe o okupaciji Palestine, ki jo lepo ponazarjajo tudi tri palestinska begunska taborišča, del širšega Betlehema, posledica etničnega čiščenja Palestincev ob ustanovitvi Izraela. V taboriščih Ajda, Dejša in Beit Džibrin tako živi približno 17.000 beguncev in njihovih potomcev. Ozke ulice teh taborišč in slaba infrastruktura so daleč od predstave bibličnega kraja Jezusovega rojstva, ki jo ob vsakem božiču ponujajo razne televizijske vsebine z versko vsebino.
Betlehem je stisnjen med judovski naselbini, Gilo, v kateri živi 40.000 ljudi in Har Homa z 20.000 prebivalci. Obe sta, kot ostale judovske naselbine na Zahodnem bregu, nezakonite po mednarodnem pravu, v večjem delu pa sta zgrajeni na ozemlju Betlehema. Okoli Betlehema se nahaja sicer 22 judovskih naselbin. Te so povezane z izraelskimi mesti, kot sta Jeruzalem in Tel Aviv, in odrezane od preostanka Zahodnega brega s pomočjo 8-metrskega zidu, ki ga Izrael pod pretvezo varnosti gradi okoli in znotraj Zahodnega brega. "Mi smo ukleščeno mesto brez prostora za širitev zaradi naselbin in zidu,“ je dejala županja Betlehema, Vera Baboun.
Nekaj upanja je prebivalcem Betlehema prinesla junijska umestitev bazilike Jezusovega rojstva na seznam Unescove svetovne dediščine in tudi na seznam ogrožene dediščine. Palestinska oblast sicer navaja, da baziliko ogroža Izrael, ta pa je odločitev Unesca označil za politično. Združene države so celo odtegnile svoja sredstva, namenjena Odboru za svetovno dediščino Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo.

Kot Jezusov rojstni kraj zaseda Betlehem pomembno vlogo v krščanskem verovanju, kar odpira velike priložnosti na področju turizma. Na leto tako mesto obišče dva milijona turistov in romarjev, po podatkih betlehemske mestne občine pa je v turizmu zaposlenih več kot 20 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev. Mesto ima sicer z 18 odstotki eno najvišjih stopenj brezposelnosti na celem Zahodnem bregu.

Romanje skozi nadzorne točke
Del razlogov za ta podatek se skriva tudi v izraelski vojaški zasedbi od leta 1967, čeprav ni ta nič kaj skrita. Betlehem, od vzhodnega Jeruzalema oddaljen sicer manj kot 10 kilometrov, je zaradi izraelskih vojaških nadzornih točk od mesta, ki ga želijo Palestinci za svojo prestolnico, tako oddaljen več kot uro vožnje. Odrezanost od okolice je velika ovira za razvoj turizma, turiste in romarje, ki se v mestu praviloma ne zadržujejo, pa pogosto šokirajo grobi pregledi Palestincev, ki jih izvajajo do zob oboroženi izraelski vojaki in policisti na teh točkah.

Prehod, ki je za tujce bolj ali manj formalnost, je za tam živeče Palestince mogoč zgolj s posebnimi izraelskimi dovolilnicami. Betlehem je po podatkih Urada ZN-a za koordinacijo humanitarnih zadev obkrožen z več kot 30 fizičnimi pregradami, od nadzornih točk do cestnih zapor. Izrael ob božiču sicer poveča število izdanih dovolilnic za palestinske kristjane, toda kot opozarja Palestinska osvobodilna organizacija, je to še vedno močno premalo, poleg tega pa izpostavlja absurdnost potrebe po dovolilnicah za prehod iz enega dela "svoje domovine v drugega".

Begunci le streljaj od kraja Jezusovega rojstva
Jezusov rojstni kraj je tako sestavni del zgodbe o zasedbi Palestine, ki jo lepo ponazarjajo tudi tri palestinska begunska taborišča, del širšega Betlehema, posledica etničnega čiščenja Palestincev ob ustanovitvi Izraela. V taboriščih Ajda, Dejša in Beit Džibrin živi približno 17.000 beguncev in njihovih potomcev. Ozke ulice teh taborišč in slaba infrastruktura so daleč od predstave bibličnega kraja Jezusovega rojstva, ki jo ob vsakem božiču ponujajo razne televizijske vsebine z versko vsebino.

Betlehem je stisnjen med judovski naselbini, Gilo, v kateri živi 40.000 ljudi in Har Homa z 20.000 prebivalci. Obe sta, kot druge judovske naselbine na Zahodnem bregu, nezakoniti po mednarodnem pravu, v večjem delu pa sta zgrajeni na ozemlju Betlehema. Okoli Betlehema se nahaja sicer 22 judovskih naselbin. Te so povezane z izraelskimi mesti, kot sta Jeruzalem in Tel Aviv, in odrezane od preostanka Zahodnega brega s pomočjo 8-metrskega zidu, ki ga Izrael pod pretvezo varnosti gradi okoli in znotraj Zahodnega brega. "Mi smo ukleščeno mesto brez prostora za širitev zaradi naselbin in zidu,“ je dejala županja Betlehema, Vera Babun.

Nekaj upanja je prebivalcem Betlehema prinesla junijska postavitev bazilike Jezusovega rojstva na seznam Unescove svetovne dediščine in tudi na seznam ogrožene dediščine. Palestinska oblast sicer navaja, da baziliko ogroža Izrael, ta pa je odločitev Unesca označil za politično. Združene države so takrat odtegnile svoja sredstva, namenjena Odboru za svetovno dediščino Organizacije ZN-a za izobraževanje, znanost in kulturo.