Otočani so se v majceni cerkvi poklonili Eufemii Biviano, a namesto besed utehe jim je oče Peppino Mirabito v družbi policijskega načelnika in župana mesta postregel s svarilom: "Upam, da bo roka pravica morilca kar se da hitro prijela. Vsi moramo tesno sodelovati s policijo."

Bivianova, ki jo šokirani domačini opisujejo kot prijazno, zadržano žensko brez sovražnikov, je vrsto let delala kot hotelska sobarica, da bi zaslužila denar za prenovo svoje male hiške in garaže, ravno dovolj velike za njenega fiata 500. Tam jo je na božični večer našla policija, ležečo za avtomobilom, z urezninami po vratu.

"To je vesel otok in umor je za nas kot konec sveta," je povedal župan Mariano Bruno. "Tu ljudje puščajo ključe od avta v volanu, svoja vhodna vrata pa odprta." A po besedah žrtvine sosede Marie Corrieri se je vse to zdaj spremenilo: "Zaklepamo vrata in nisem spala vse, odkar je umrla."

Zatočišče bogatih in slavnih
Zadnji umor se je na otoku zgodil leta 1955, ko je morilec neko žensko ubil, truplo pa vrgel v vodnjak. Od takrat dalje je naravna lepota Liparija, preraslega z bujnimi bugonvilijami, ki se spuščajo do črnih peščenih plaž in kristalno čistega morja, pomagala otoku postati počitniško zatočišče za bogate Italijane.
Lipari, enega izmed osmih otokov eolske otoške verige severno od Sicilije (bolj znana sta vulkanska Stromboli in Vulcano), so zaradi njegovih termalnih kopeli obiskovali že stari Rimljani, zaslovel pa je, ko so tu snemali oskarjevski film Poštar. V zadnjih letih se ob otoških obalah poleti zasidrajo velikanske jahte z ruskimi bogataši in modnimi oblikovalci, kot so Giorgio Armani, Domenico Dolce in Steffano Gabbana.
Usodno slabo vreme
A pozimi kaže Lipari s svojimi 11.000 prebivalci precej drugačno podobo. Hladen veter piha čez prazno pristanišče, kjer peščica domačinov čaka na naslednji trajekt s časniki in zalogami s Sicilije. Bivianovo, ki je bila neporočena in brez otrok, so tisto jutro videli nakupovati v pristanišču, preden se je napotila domov v vas Quattropani na drugi strani otoka.
Zaradi slabšanja vremena je zavrnila povabila sorodnikov, da bi pri njih preživela božič na sosednjem otoku Salina. Pozneje tisti dan jo je poklicala sestrična, če bi šla z njo k polnočnici - v cerkev, kjer je par dni pozneje potekala pogrebna slovesnost za nesrečno Bivianovo. A ker se Bivianova na telefonske klice ni oglasila, se je njena sestrična z možem napotila do hiše, kjer je v garaži odkrila truplo.

Po besedah policijskega načelnika Claudia Domizija naj bi se umor zgodil okoli 13.30, in ker je trajekt takrat že izplul, je mogoče, da je morilec še vedno na otoku. Zato je policija že začela na otočanih izvajati teste DNK-ja, v upanju, da bi našla kakšne sledi. A dokler rezultatov še ni, prebivalci ostajajo osupli.
Od ribičev do turistov
Mirno Eolsko otočje, ugnezdeno med z mafijo prepredeno Sicilijo in Sardinijo, kjer so umori iz maščevanja že del tradicije, je dobro unovčilo turistični potencial potem, ko so po 2. svetovni vojni revni ribiči pluli v Quattropani, da bi menjali ribe za zelenjavo. Množično odseljevanje v letih po vojni pomeni, da je danes okoli 36.000 Avstralcev, ki bodisi prihajajo sami z otokov, bodisi njihovi predniki.
Zaradi porasta vlomov v preteklem letu - samo v Quattropaniju so jih zaznali 20 - je Lipari oprezen in sumničav, da so tatovi znani obrazi. "Vlomili so 24. avgusta, ko smo v pristanišču praznovali festival otoškega zavetnika," pravi lastnica trgovine Mariana Iacono. "Le domačini bi vedeli, da tisti dan nobenega ni doma."
Morilec med otočani?
Po umoru Bivianove so sprva vsi pomislili, da je presenetila vlomilca. A policija je o tej teoriji kmalu podvomila, saj je bilo v hiši vse na svojem mestu. "Že mogoče, da za vlomi stoji otoška mularija, a bi res kdo izmed njih koga umoril?" se sprašuje študentka prava Nadia, domačinka. Ko je policija začela dobivati vzorce sline od sosedov in so preverili finančno stanje Bivianove, je vse bolj naraščal sum, da jo je morda ubil nekdo, ki ga je dobro poznala.

V sredo, ko so njeno truplo znova prepeljali na Lipari s Sicilije, kjer so opravili obdukcijo, se je v pristanišču zbralo 2.000 otočanov in se ji poklonilo. Dva dni pozneje se je 2.000 prebivalcev znova zbralo na bdenju. V četrtek se jih je 500 nagnetlo v cerkvico in pred njo, da bi slišali pozive očeta Peppina, naj kdor koli, ki ve, kdo stoji za "barbarskim in krutim" umorom, spregovori. "Jočemo zaradi njene smrti. Sprašujemo se, zakaj?" Soseda žrtve Maria Corrieri se je pozneje stresla: "Obletela me je misel, da je čisto mogoče, da je bil morilec danes v cerkvi ob nas."