Prekinitev ognja med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti na vzhodu države je začelo veljati v petek in kljub nekaterim obtožbam o kršitvi premirja, sta predsednika sosednjih držav v medsebojnem pogovoru potrdila, da se sporazum, dosežen v Minsku, večinoma spoštuje.

V spopadih v pokrajinah Lugansk in Doneck je od aprila do zdaj umrlo najmanj 2.600 ljudi. Predtem so državo pretresali protivladni protesti, ki so po nasilju v Kijevu februarja odnesli predsednika Viktorja Janukoviča. Po spremembi oblasti je prišlo do krize na Krimu, ki si ga je priključila Rusija, nato pa se je začel proruski upor v Donbasu.

Premirje še ni stabilno, ocenjuje Rdeči križ
Rdeči križ je ocenil, da prekinitev ognja na vzhodu Ukrajine še ni stabilna. Organizacija je danes v Lugansk napotila tovornjake s humanitarno pomočjo, a so se ti zaradi obstreljevanja z granatami morali obrniti, je prek Twitterja sporočil Mednarodni odbor Rdečega križa.

Hkrati je Rdeči križ obe strani pozval, naj dosledno spoštujeta prekinitev ognja. "Pomoč vzhodu Ukrajine je zelo nujna in takoj ko bo mogoče, jo moramo varno dostaviti," so poudarili pri Rdečem križu. Prebivalci Luganska, ki velja za eno izmed trdnjav proruskih skrajnežev, so med drugim že mesec dni brez tekoče vode.

Medsebojne obtožbe kršitve premirja
Tako proruski skrajneži kot ukrajinska vojska sta nasprotno stran že obtožila kršitve petkovega dogovora o prekinitvi ognja na vzhodu Ukrajine. Po navedbah proruskih upornikov naj bi ukrajinska vojska obstreljevala več krajev na območju Donecka. Ukrajinska vojska pa je sporočila, da so zaznali več provokacij nasprotne strani. Proruski separatisti so ob tem še sporočili, da naj bi bilo pri obstreljevanju letališča pri Donecku ranjenih najmanj osem borcev, na kar niso odgovorili. Ukrajina je medtem zaznala najmanj deset primerov streljanja na protiteroristične enote ukrajinske vojske.

Izmenjava ujetnikov že v prihodnjih urah?
Vodja separatistov v regiji Doneck Aleksander Zaharčenko je medtem napovedal, da bodo njihove sile še v soboto izpustile vse ujetnike iz vrst ukrajinske vojske. Kijevske oblasti so se medtem obvezale, da bodo enako storile v ponedeljek. "Ne glede na to, da ukrajinski vojaki kršijo določila prekinitve ognja, bodo uporniki izpustili ukrajinske zapornike," je povedal Zaharčenko.

Predstavnik ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Andrej Lisenko je sicer zatrdil, da je najmanj 200 ukrajinskih vojakov v ujetništvu. "Za zdaj ne moremo natančno reči, koliko jih je v ujetništvu ali koliko jih je pogrešanih. A zagotovo jih je več kot 200," je dejal Lisenko. Izpustitev ujetnikov je eno izmed določil petkovega dogovora o prekinitvi ognja.

Dodatne sankcije EU-ja razburjajo Rusijo
Evropska unija je kljub dogovoru o premirju med ukrajinsko vlado in proruskimi uporniki uskladila nov sveženj sankcij proti Rusiji, ki je že zagrozila s povračilnim ukrepom.

Na kazenski seznam je bila dodana nova skupina ljudi, povezanih z ukrajinsko krizo, poleg tega pa so razširili ukrepe na področju financ, obrambe, občutljivih tehnologij in izdelkov za dvojno rabo. Novi sveženj sankcij naj bi uveljavili v ponedeljek in ga morda pozneje glede na razvoj dogodkov umaknili. Vsebina bo uradno znana po ponedeljkovi pisni potrditvi in uradni objavi.

Drugi sveženj gospodarskih sankcij zadeva ista področja kot prvi - omejitev dostopa do evropskih kapitalskih trgov naj bi z dozdajšnjih bank razširil tudi na naftna in nekatera druga podjetja, med drugim na naftno družbo Gazprom Neft, širijo tudi prepoved prodaje občutljivih tehnologij in blaga za dvojno, torej civilno ali vojaško uporabo, je poročala RTV-jeva dopisnica iz Bruslja Erika Štular.

Sankcije bodo uporabljene v skladu z razmerami
Na dozdajšnje sezname 23 entitet in 95 ljudi s prepovedjo vstopa v Unijo in zamrznjenim premoženjem naj bi uvrstili še predvidoma 24 imen. Kot sta v pismu evropskim voditeljem ob tem zapisala predsednika Evropskega sveta in Komisije Herman van Rompuy in Manuel Barroso gre med drugim za nove voditelje v Donbasu, krimsko vlado in ruske politike in oligarhe. Kljub predlogu ruski obrambni in notranji minister zdaj menda nista na seznamu.

Kot sta ob robu vrha Nata poudarila tako nemška kanclerka Angela Merkel kot britanski premier David Cameron, bodo sankcije uporabili v skladu z razmerami na terenu. Če bo premirje vzdržalo, Rusija pa bo izpolnila zahteve glede umika vojske iz Ukrajine, ustavitve dobave orožja in obstreljevanja in druge, bodo - kot je dejalo tudi več drugih voditeljev - razmislili o naknadni zamrznitvi oziroma odpravi sankcij, je še poročala Erika Štular.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo Rusija v primeru uvedbe novih sankcij EU-ja "ustrezno reagirala".

Galerija: podobe ukrajinskih ranjencev v obmorskem mestu Mariupol, kontrolna točka separatistov na obrobju Donecka in podobe uničene ukrajinske vojaške oklepne kolone.