Turčija se vse bolj pogreza v vojno stanje, do zdaj vladajoča Erdoganova stranka AKP pa nikakor ne more sestaviti vladne koalicije, zaradi česar so predčasne volitve vse verjetnejše. Foto: Reuters
Turčija se vse bolj pogreza v vojno stanje, do zdaj vladajoča Erdoganova stranka AKP pa nikakor ne more sestaviti vladne koalicije, zaradi česar so predčasne volitve vse verjetnejše. Foto: Reuters
Za napad na konzulat ZDA v Carigradu je odgovornost prevzel DHKP-C, marksistično-leninistična organizacija, ki je tudi tarča protiterorističnih racij. Odgovornost za nočni napad na policijsko postajo pa je prevzela skupina HS-B, ki se sama označuje za marksistično-leninistično-maoistično skupino. Foto: Reuters
Eksplozija je poškodovala policijsko postajo v Sultanbeyliju, sledil je še napad na sicer močno varovan ameriški konzulat. Foto: EPA
Streljanje in eksplozije v Carigradu

Na policijski postaji v Carigradu je odjeknila eksplozija, v kateri je bilo ranjenih deset ljudi, le nekaj ur pozneje pa sta dva neznanca streljala na poslopje ameriškega konzulata. Napadalca na dobro utrjeni ameriški konzulat v mirnem predelu Istinye ob Bosporju na obrobju Carigrada naj bi bila dva, domnevno moški in ženska, ki sta pobegnila, ko je na območje prispela policija.

DHKP-C napadel na prvi dan ameriških poletov
Ranjeno žensko je policija pozneje prijela, medtem ko moškega še iščejo. Z ameriškega veleposlaništva so sporočili le, da še skušajo razumeti, kaj se je zgodilo. Čez nekaj ur je odgovornost za napad prevzela turška marksistična skupina DHKP-C, ki je ob IS-ju in PKK-ju tretja in najmanjša tarča turških oblasti.

"Naš boj proti imperializmu se bo nadaljeval, dokler ne bo vsak košček naše domovine prost ameriških oporišč," so ob prevzemu odgovornosti zapisali pri Revolucionarni ljudski osvobodilni partiji-fronti (DHKP-C). Ravno v ponedeljek so iz Natovega letalskega oporišča Incirlik ameriška letala prvič bombardirala položaje Islamske države na severu Sirije.

V več napadih ubitih šest turških vojakov
V eksploziji ob cesti nastavljene bombe, ki jo oblasti pripisujejo kurdskim upornikom, so bili medtem na jugovzhodu države, v provinci Sirnak, ki meji na Irak in Sirijo, ubiti štirje turški policisti. Še en turški vojak je umrl, ko so kmalu zatem kurdski uporniki obstreljevali vojaški helikopter, ki je prav tako v Sirnaku prevažal osebje. Med drugimi incidenti je umrl še en vojak, skupno je Turčija v enem dnevu izgubila uradno šest vojakov.


Najprej napad na policijsko postajo
Malo po polnoči je na policijski postaji v okrožju Sultanbeyli odjeknila eksplozija, ki naj bi jo sprožil samomorilski napadalec v vozilu, napolnjenem z eksplozivom. Ranjenih je bilo najmanj deset ljudi, od tega trije policisti.

Po eksploziji so skrajneži streljali na policijsko postajo, zaradi česar so preostanek noči potekali spopadi. V zgodnjih jutranjih urah so policisti ubili dva skrajneža, domnevno moškega in žensko. Po poročanju turške televizije NTV je bil v spopadih ubit tudi policist, kar so oblasti potrdile šele zvečer. Odgovornost za napad je nato prevzela manjša marksistično-leninistična-maostična (lastna oznaka) skupina HS-B.

Povečane napetosti ob protiterorističnih racijah
Ozadje obeh napadov sicer za zdaj ostaja zavito v meglo, a zgodila sta se v času naraščajočih napetosti, ki so posledica zračne kampanje Ankare proti borcem prepovedane Delavske stranke Kurdistana (PKK) v Turčiji in na severu Iraka, pri čemer je bilo do zdaj po trditvah Ankare ubitih 390 "skrajnežev", 400 pa je bilo ranjenih. PKK nasprotno priznava le nekaj deset žrtev. Turčija je operacije, ki jih označuje kot protiteroristične, sprožila po nizu napadov v državi, za katerimi naj bi stal PKK.

Suruc povod za aretacijo 1.300 sumljivih ljudi
Nasilje prepovedane kurdske organizacije je sprožil samomorilski napad na prokurdske aktiviste v mestu Suruc na jugu države, domnevno v organizaciji IS-ja, ki je zahteval 32 mrtvih. Turške oblasti po mestih v državi izvajajo tudi racije proti marksističnim upornikom iz prepovedane Revolucionarne ljudske osvobodilne partije-fronte (DHKP-C), ki je leta 2013 prevzela odgovornost za napad na ameriško veleposlaništvo v Ankari. Varnostne sile so od konca preteklega meseca v racijah proti domnevnim pripadnikom PKK-ja in DHKP-ja ter IS-ja aretirale več kot 1.300 ljudi.

Streljanje in eksplozije v Carigradu