Komisija za demokracijo skozi pravo pri Svetu Evrope, bolj znana kot Beneška komisija, je v poročilu pozdravila cilje nove madžarske ustave, s katero skuša Budimpešta uskladiti ustavne norme z evropskimi demokratičnimi vrednotami in smernicami.

A komisija je izrazila tudi zaskrbljenost nad samim procesom nastajanja ustave, ki jo je parlament, v katerem ima stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana absolutno večino, potrdil 18. aprila.

Po mnenju komisije je bil ta proces netransparenten, ugotovili pa so tudi pomanjkljivosti v dialogu med vladajočo večino in opozicijo v parlamentu.

Komisija je zaskrbljena tudi zaradi številnih zadev v vsebinskem smislu, saj bi morali zadeve, ki se nanašajo na kulturne, verske, moralne, socialno-ekonomske in finančne politike, prepustiti odločitvam, ki se jih sprejema z navadno in ne dvotretjinsko večino.

Ustava bi tudi morala biti bolj jasna, ko gre za zagotavljanje glavnih načel na področju pravosodja in zaščite temeljnih pravic.

Problemi za odnose z drugimi
Beneška komisija je še opozorila, da bi morale madžarske oblasti razjasniti morebitna sporna določila v preambuli, vključno z besedilom o zaščiti pravic Madžarov v tujini, ki bi se lahko izkazalo za problematično v odnosih med državami.

Komisija, ki velja za neodvisno svetovalno telo Sveta Evrope v ustavnih vprašanjih, se je pretekli četrtek in petek sestala na dvodnevnem plenarnem zasedanju v Benetkah, na katerem je bila razprava o novi madžarski ustavi deležna največ pozornosti.

Konservativno naravnana ustava, ki poveličuje Boga, krščanstvo in tradicionalne družinske vrednote, je bila deležna ostrih kritik tako madžarske opozicije kot zagovornikov človekovih pravic, pomisleke v zvezi z ustavo pa je izrazila tudi Evropska komisija.