Po četrtkovem incidentu na Markovem trgu so v hrvaško prestolnico pripotovali veterani iz vse Hrvaške. Na trgu so napadli policijo, ki je stražila pred cerkvijo, v katero so se čez noč zatekli veterani. Nekaj minut po poldnevu pa so vojni veterani zrušili varnostne ograje okoli cerkve. Hrvaški medij N1 poroča, da so v policiste metali tudi prižgane bakle. Policija se na to ni odzvala in se je celo umaknila.

Pred sedežem stranke HDZ je medtem novinarje nagovoril predsednik stranke Tomislav Karamarko: "Samo en človek lahko reši to težavo, in to je Zoran Milanović. Naj stopi pred ljudi, naj govori z njimi," je dejal. Na novinarsko vprašanje, kako komentira dejstvo, da vojni veterani kršijo zakonodajo z javnim zbiranjem na Markovem trgu, pa je odgovoril, da je to "posploševanje" in "da so to vendarle hrvaški veterani".

Veterani okupirali cerkev
Hrvaški vojni veterani že več kot 220 dni taborijo pred ministrstvom za veterane, saj zahtevajo pogovor s premierjem Zoranom Milanovićem o svojem položaju v družbi in tudi njegov odstop. Ko so izvedeli, da bo v četrtek Milanović na Trgu sv. Marka, so se zato odpravili tja, a jim Milanović ni namenil pozornosti. Zato so se odločili, da bodo na trgu vztrajali vso noč. Ker pa je javno zborovanje po hrvaški zakonodaji prepovedano med 22.00 in 8.00 zjutraj, je policija veterane poskušala razgnati, a so se začeli prerivati. Ena oseba je bila ranjena.

V cerkev prepeljali prenosno stranišče
Okoli 50 vojnih veteranov se je zateklo v bližnjo cerkev sv. Marka. Kot pravijo, vztrajajo "v nevzdržnih razmerah", saj je bilo v cerkvi mrzlo. Po poročanju N1 so v cerkev prepeljali tudi pošiljko zdravil, hrane, toaletnega papirja in prenosno stranišče, saj po besedah vodje protestnikov, stoodstotnega vojnega invalida Đura Glogoškega, "nimajo kje opravljati fiziološke potrebe". "Bil sem v cerkvi. Ljudje so molili. Odločili so se, da bodo ostali v cerkvi, dokler jih ne sprejme premier na pogovor," je dejal general Tomo Medved za Novo TV.

Policija ne sme posredovati na ozemlju Katoliške cerkve
Hrvaška policija namreč ne sme posredovati v sami cerkvi. To ji preprečuje sporazum med Hrvaško in Vatikanom, ki v 7. členu navaja, da policija ne sme posredovati na ozemlju Katoliške cerkve, piše tportal.hr. Policija je tako v četrtek zvečer zavarovala vhod v cerkev, in sicer s strani, ki gleda na zgradbo vlade. Nekaj vojnih veteranov je blokiralo Savsko cesto, zaradi česar je morala policija znova posredovati. "Nekaj veteranov je imelo s seboj plinske jeklenke," je poročal Večernji.

Na dogodke se je odzvala predsednica Kolinda Grabar Kitarovič. "Glede na dogajanje na Trgu svetega Marka pozivam vse odgovorne na korak k dialogu in skupnemu reševanju odprtih vprašanj. V skladu s svojo odgovornostjo za stabilnost v državi poskušam stopiti v stik s predsednikom vlade Republike Hrvaške Zoranom Milanovićem. Verjamem, da si vsi želimo stabilnosti naše domovine, njenega ustavnega in pravnega reda, pa tudi mednarodnega ugleda. V tem duhu še enkrat pozivam na dostojanstvo, razum in dialog," je dejala predsednica iz vrst opozicijskega HDZ-ja. Milanović je iz stranke SDP.
Premier vabi na razgovore
Premier je popoldne le popustil in na izredni tiskovni konferenci povabil predstavnike veteranov v ponedeljek na pogovore. Politično odgovornost za proteste je znova pripisal opozicijski HDZ in predsednici države Kolindi Grabar-Kitarović, pri tem pa izpostavil, da je predsednik sveta za veterane v uradu Grabar-Kitarovićeve Ante Deuro aktivni udeleženec veteranskih protestov.

Premier je potrdil, da sta se o veteranskem protestu pogovarjala tudi z Grabar-Kitarovićevo, a podrobnosti ni želel razkriti. Je pa prepričan, da bi se protestniki umaknili v petih minutah, če bi to od njih zahtevala predsednica države ali šef HDZ-ja Tomislav Karamarko. Milanović je obtožil HDZ, da se želijo z ustrahovanjem ljudi vrniti na oblast, a da se njegova vlada ne bo ustrašila. "No pasaran," je dejal.

Spomnil je, da se je lani z enim od vodij protesta, 100-odstotnim vojnim invalidom Đurom Glogoškim in njegovo soprogo pogovarjal v vladi o zahtevah veteranov, nekaj tednov po tistem, ko so veterani začeli protestirati pred poslopjem ministrstva za veterane. Z Glogoškim sta se pogovarjala tudi neformalno v začetku meseca, a so veterani vztrajali pri svojih zahtevah, med katerimi je tudi odstop ministra za veterane Predraga Matića, ki je bil hrvaški vojak v Vukovarju in je prestal več mesecev trpinčenja v taboriščih v Srbiji.

"Skrbeli smo za veterane in bomo še naprej. Njihove pravice so bila nedotakljive, niso bila zmanjšanje in smo jih ohranili kljub težavnim gospodarskim razmeram. Nekatere smo celo zvišali," je dejal Milanović.

Razprava v saboru
Tudi danes so v saboru razpravljali o vladnem predlogu zakona o žrtvah spolnega nasilja med vojno. "Tudi to kaže, da je za nas pomembno dostojanstvo vseh tistih, ki so bili v vojni," je dodal. Večkrat je dejal, da sočustvuje z veterani, a nima rad manipulacij, izsiljevanja, groženj in ultimatov.

Premier je dejal, da se morajo vsi tisti, ki so se zavedali, da bodo kršili zakon, ko so začeli protestirati na trgu svetega Marka brez ustreznega dovoljenja, zavedati, da bodo tudi odgovorni pred zakonom. Poudaril je, da so hrvaški policisti zelo potrpežljivi in uvidevni, a da je pravno državo treba spoštovati.

Po nekajurnem medsebojnem posvetovanju protestnikov v cerkvi in pogovorih s policijo so veterani nekaj pred 18. uro zapustili trg svetega Marka in se vrnili v šotor pred ministrstvom za veterane. Napovedali so, da se bodo udeležili pogovorov, ki jih je predlagal Milanović.

Predlog spremembe zakona v 48 točkah
Hrvaški vojni veterani so pripravili svoj predlog novega zakona, ki ureja njihove pravice. Svoj predlog zakona naj bi oblikoval tudi HDZ. Med 48 točkami urejajo predvsem ekonomsko-socialni status vojnih veteranov in njihovih družin.

Med zahtevami je, da se status vojnega veterana prizna vsakemu, ki se je boril v hrvaški vojni, in da jim po smrti stroške pogreba pokrije država. Veteranom, ki so stari 60 let ali imajo 35 let delovne dobe, naj bi se priznala polna pokojnina v vrednosti povprečne hrvaške plače. Določajo tudi najnižjo zagotovljeno pokojnino v vrednosti 2.370 kun, kar je okoli 312 evrov.

Prav tako zahtevajo, da vojni veterani ne plačujejo komunalnih prispevkov ter sodnih, upravnih in notarskih pristojbin. Partner vojnega veterana, ki je umrl v vojni, pa naj bi z dopolnjenim 45. letom starosti prejemal družinsko pokojnino. Prav tako naj bi imeli otroci, posvojenci in pastorki umrlega veterana pravico do zaposlitve in omogočeno štipendijo ter celo pravico do najema poslovnega prostora.