v naslednjih petih letih stalo več kot pet milijard evrov. Brez dela bo ostalo 5.500 uslužbencev.

5,4 milijarde evrov, toliko znaša javni vložek v operacijo, ki je na evropskem bančnem parketu dvignila največ prahu v zadnjem letu. Pogoji, ki jih bosta Italija in banka sama morali izpolniti v zameno za evropsko privolitev, so drastični. Banka bo v naslednjih štirih letih zaprla 600 poslovalnic, zmanjšala število zaposlenih za več kot 20 odstotkov, ob tem pa plače vodstva ne bodo smele preseči desetkratnika povprečne plače v banki.

8,1 milijarde za banko
Evropska centralna banka je konec lanskega leta zahtevala preventivno dokapitalizacijo banke v vrednosti 8,8 milijarde evrov, najnovejši izračun pa znaša 8,1 milijarde evrov. Večino bo pokrila država, manjšinski del tega zneska pa bodo pridobili s preoblikovanjem podrejenih obveznic v delnice. Za delno poplačilo izgube vlagateljev je namenjena poldruga milijarda evrov.

Jedro sanacijskega načrta je odprodaja bankinih slabih terjatev v vrednosti dobrih 26 milijard evrov. Italija je oblikovala poseben mehanizem, prek katerega naj bi jih po tržni vrednosti odprodali do sredine prihodnjega leta. Tudi ta del operacije bo delno financirala država.

Začasna nacionalizacija
Tretja največja italijanska banka bo tako prešla v 70-odstotno državno last. Finančni minister Pier Carlo Padoan napoveduje, da samo prehodno: do leta 2021 naj bi jo znova večinsko privatizirali.

Skupna vsota, ki so jo italijanski davkoplačevalci letos namenili reševanju bank, je zdaj presegla 20 milijard evrov.