Referendum po mnenju Komisije nima pravne podlage, saj je ustavno sodišče BiH-a odločilo začasno odložiti odločitev o referendumu, dokler sodišče ne sprejme odločitve o njeni ustavnosti.
Državno tožilstvo BiH-a je sporočilo, da so že začeli preiskavo zaradi nespoštovanja odločitve ustavnega sodišča. Dodali so, da zbirajo dokumentacijo in da bodo določene osebe poklicali na tožilstvo.
Zagreb in Beograd podpirata stabilnost BiH-a
Za Hrvaško je bil nedeljski referendum v Republiki srbski 'nesprejemljiv' in 'neodgovorna poteza', saj je v nasprotju z odločitvijo ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine in lahko destabilizira celoten jugovzhod Evrope. Srbski premier Aleksandar Vučić pa je poudaril, da je po mirni referendumski nedelji najbolj pomembno umiriti napetosti v celotni regiji.
"Referendum ne more spremeniti končne in zavezujoče odločitve ustavnega sodišča BiH-a, zato pozivamo institucije v državi, naj rešijo vprašanje dneva Republike Srbske v okviru obstoječih pravnih okvirov in skozi konstruktivni dialog," je dejala tiskovna predstavnica Evropske komisije Maja Kocijančič in dodala, da je pomembno, da se vse strani vzdržijo dejanj, ki bi lahko zaostrile razmere, in da se BiH še naprej osredotoči na potrebne reforme pri soočanju z gospodarskimi in socialnimi izzivi, ki bi državi pomagale na njeni evropski poti.
Zmaga demokracije in volje naroda
Mediji v Republiki Srbski so danes v naslovih poudarjali, da sta v nedeljo zmagali demokracija in volja naroda. V bošnjaško-hrvaški entiteti Federaciji BiH pa mediji ocenjujejo, da bodo sledile resne posledice tega nezakonitega in neustavnega referenduma.
Na nedeljskem referendumu je po danes objavljenih začasnih podatkih volilne komisije za ohranitev 9. januarja kot dneva Republike Srbske glasovalo 99,81 odstotka udeležencev, volilna udeležba je bila 55,75-odstotna, zato je referendum veljaven. 9. januar je za marsikoga v BiH-u sporen, saj gre za dan, ko je leta 1992 del srbskih poslancev v parlamentu takratnega BiH-a sprejel enostransko odločitev o razglasitvi "republike srbskega naroda v BiH-u", kar je privedlo do vojne.
Za izvedbo neustavnega referenduma zaporna kazen
Ustavno sodišče je razsodilo, da je s tem kršena tudi pravice Hrvatov in Bošnjakov v entiteti. Za nespoštovanje odločitev ustavnega sodišča BiH-a je zagrožena zaporna kazen do pet let zapora, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je glede morebitne aretacije zaradi izvedbe referenduma že v nedeljo dejal, da je odgovor tožilstvu zmaga na referendumu. "Če želijo koga aretirati, naj aretirajo ves referendum," je poudaril. V pogovoru za TV Pink pa ni izključil možnosti novih referendumov "o vseh mogočih vprašanjih", saj kot je dejal, ne želi, da bi srbski narod izgubil možnost odločanja.
Referenduma niso izvedli na podlagi zadnjega popisa prebivalstva iz leta 2013, po katerem živi v Republiki Srbski milijon 228.423 ljudi, temveč na podlagi volilnega seznama entitete, po katerem ima volilno pravico milijon 219.395 ljudi. To postavlja pod vprašaj verodostojnost referenduma, saj bi to pomenilo, da volilne pravice nima le okoli deset tisoč prebivalcev, navaja hrvaška tiskovna Hina.
Bošnjaški predstavniki v organih oblasti v entiteti trdijo, da so podatki o izidu referenduma ponarejeni, saj so storili vse, da bi prišlo do potrebne volilne udeležbe, ki pa dejansko ni bila dosežena. Podpredsednik Republike Srbske Ramiz Salkić je trditev podkrepil s tem, da je en volivec na podlagi osebnega dokumenta lahko oddal glasove za vse člane širše družine. "To je velika farsa in prevara," je dodal ter mednarodno skupnost pozval k odločnemu odzivu proti organizatorjem referenduma, še posebej zato, ker so že napovedali nove referendume.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje